Da, v taborišču smo gledali nanj po strani, zdaj pa sem vedel, da je bilo to zato, ker je sijala iz njega neugnana sila. Saj človek, ki je takó poln življenja, ves čas drugače čuti na sebi oklep bodeče žice. Mi pa smo mu očitali celó to, da se je poleti kdaj za barako sončil; zdelo se nam je, da se posmehuje usihajočim telesom, da jih skruni.