Če vase skrivaš svoj pogled, ne lesketa svetloba v tvojih se očeh, nihče ne vidi iskric v njih, ki čakajo, da kdo ti strog obraz razpoloži v nasmeh. Ne stiskaj k sebi teh osamljenih dlani, kako naj čuti kdo, kako močno želiš si najti v njih zavetje in objeti dlan z dlanjo. Če si obmolknila, ker gluhi, mimo smo drveli, poj, naj nas zazebe glas, samo ne molči, poj zdaj, ker zgodba v tebi pesni zlate stavke v nas, ki na ledeno goro, vodijo nas, enega za drugim, da jo vsak svoj košček odtali, in razodevajo v besedah skrito pot do tja, kjer zdaj tvoja radost spi.