tla (401-500)

več slišalo, peli so in udarjali s petami ob	tla,	s kupami ob mize, da je vino pljuskalo čez robove	A
ki ga je oplazilo čez teme, podrli so ga na	tla.	Napad na stražo, napad na stražo! je vpil čokati	A
padel v očeh svojih podrejenih še niže, čisto na	tla.	-	A
se je proti čokatemu, ki je obrnil pogled v	tla.	-	A
V tem hipu pa ga obide velik strah, pade na	tla,	pride tudi hudič in ga zadavi.Oče hoče kar umreti	A
mrzlih večerov, moje oči, navajene gledati v	tla,	zakaj le tako so lahko sledile zapovedi pokorščine	A
nog, ki včasih skušajo brcniti, pritisniti ob	tla,	da bi zaustavile to strašno, bolno in ponižujočo	A
Gladina vina v vrču, gladina jezera se maje,	tla	pod nogami se majejo, kakor se je mladeniču	A
na njej. Torej je obrnil Liso, gledal je v	tla,	poslušal njeno peketanje, najprej po mestnem	A
tečejo proti odru, ki ga zdaj nosači spustijo na	tla,	gostje na tribuni vstajajo, križaj ga, vpije	A
predstavljata Evropo in Afriko, s krpo je pomival	tla,	nekega mrzlega zimskega jutra se je spomnil	A
oteklih in rdečih rokah sredi mrzle zime pomival	tla	v kapeli Frančiška Ksaverija, da mu je zanohtalo	A
znova pritrjeno roko. Simon Lovrenc je pomival	tla	v kapeli, ko so se odprla vrata cerkve, umaknil	A
Simon Lovrenc je šel v svojo sobo, legel je na	tla	in skušal zaspati, ponoči je malo spal, upal	A
celo prerivala sta se in kozarec je treščil na	tla.	Bilo mi je vsega zadosti.	A
steklenico držiš v roki in buljiš naravnost v	tla,	kjer ti pred očmi plešejo upognjene črte.Spodaj	A
trenutku je še huje vzrojil. Dobro, da sem gledal v	tla	in mu nisem ničesar odgovoril.Lahko bi bilo	A
korakov zafrfota okrog tebe in plaho splava na	tla.	Spet si pri postelji.	A
skozi vrata, Savnik pa se je potem sesedel na	tla.	Jaz sem samo sedel in gledal, potem sem vstal	A
sklanjanje in nekdo se prijema za glavo in stoka. Na	tla	pade vijak, čutiš, da te slabo držijo noge in	A
pa angeli ugasnejo po eno, ki potem pade na	tla.	To je duša, ki je padla in se potem morebiti	A
gor, vidi zvezdo, ki se je utrnila. Pada na	tla,	v strmem padcu, a hip za tem se že začne dvigovati	A
nogavic, ki jih je nemarno sezul in vrgel na	tla,	med stokanjem, preden je zaspal, zakaj ti svinjski	A
da ga bo težka roka potegnila s postelje na	tla,	izstrelila skozi prostor, da ga bo tolikšna	A
je v vrtnarsko uto, zaklenil se je, legel na	tla,	zvil se je in drgetal od mraza.Zdaj je bil november	A
prizadejala več poškodb ... potolkla sta jo na	tla,	vendar ji nista uspela iztrgati ključev blagajne	A
17,00 Feliks je odšel, jaz pa sem legel na	tla	poleg Geze in poslušal njegovo sopenje.Vedel	A
temenu. Prasica, je kričal, ko je padla na	tla,	spet je tako kričal, bi bežala, ne, in jo je	A
je bled in bel. Ob ležišču poklekne na mrzla	tla.	Duhovnik poklekne k njemu.	A
čez rob in počasi kaplja ne lesena, vegasta	tla.	Omahne nazaj in z vso močjo zakliče njeno ime	A
kovinski zvok. Potem dolgo sedi in gleda predse, v	tla.	Zdaj razpoznava znane gibe, šume razpletanja	A
hrapava oblačila, trakovi. Posodo postavi na	tla,	preden počepne nadnjo, se nekajkrat ozre k oknu	A
zpotegnjenih postav. Težko telo se počasi spusti na	tla,	počasi se obrne in skozi peno, ki dere iz kanala	A
Lucifer, jutranje zarje sin! Kako si posekan na	tla!	je vzkliknil z nekoliko tresočim se glasom	A
vojakov, ki jim med smehom popadajo puške na	tla;	bolniki v bolniški sobi se smejejo nekomu, ki	A
/ . / stran 77 . / potem nenadoma zleti na	tla.	Krohot, vzkliki.	A
proti vežnim vratom. Trgovski kovček spusti na	tla	in skuša odpreti vrata, ki se nočejo vdati.	A
ramo, umakne zadnjico, spusti žensko vrečo na	tla,	zapne si hlače in se obrne.Obrne se tudi goloritež	A
kot upornika, 370 krat. Pahnili in vrgli na	tla	13 krat.Za lase so ga vlekli 30 krat.	A
polico s knjigami, vrgel pladenj s hrano na	tla,	nekaj takega. A to vseeno ni o njej.	A
prazno stanovanje. V dnevni sobi sta legla na	tla	poleg pripravljenih kovčkov in zavojev.	A
Debbie in pograbi steklenico ter jo trešči ob	tla.	Obiskovalci vstajajo.	A
. / . / stran 218 . / Ko ju je spustil na	tla,	je ena zapihala in pokazal dlesni. Druga je	A
Smetarski tovornjaki vozijo na Šesto cesto.	Tla	podrhtevajo od njihovega hruma, kozarci na mizi	A
vzdrževani omet na obeh straneh nekoliko usul na	tla.	Pogledal je na uro.	A
naravnost v hotelsko sobo, ki je imela vegasta	tla,	nad njima je visel strop, ki je kazal lesena	A
nevarni ljudje, kajti že pri vstopu na ameriška	tla	so držali v eni roki bodalce, v drugi dinamitno	A
okovana v čevelj, trden in samozavesten, kar v	tla	vkopan.Noga je, vsej svoji gotovosti in samozaverova	A
samozaverovanosti navkljub okorno in tipaje preskušala	tla,	po katerih se je premikala, kakor bi prihajala	A
Noge so gomazele naokrog, čutiti so hotele	tla,	po katerih so se nekoč oblastno in ošabno sprehajale	A
nasloni ob steno, dokler se noge ne zasadijo v	tla,	ko pa se vse to zgodi, tudi roka obmiruje, prsti	A
da je vse, kar so zmetali nanju, zdrselo na	tla.	Ko je bilo na tleh, ko je na tleh nastal kup	A
položil šopek na krsto, drugi ga je spustil na	tla	kar pri vratih in se pobožno zadržal, nekateri	A
bi ga bilo samo toliko, da bi dodobra pokrilo	tla.	Morda so želeli, da bi prostor dajal tak videz	A
ročajev, do nog, ki so se s čudno močjo zasadile v	tla,	vse je govorilo o neizpodbitnem dejstvu, da	A
treba požreti, da, požreti, steklenico vreči ob	tla,	ob tla, da bi se razletela na tisoč koščkov	A
požreti, da, požreti, steklenico vreči ob tla, ob	tla,	da bi se razletela na tisoč koščkov, teči po	A
krčevito stegnjenimi, z glavo kot prikovano ob	tla.	Ležal je takole na preprogi in pozorno opazoval	A
preprogo, noge krčevito stegnjene naprej, glava ob	tla,	oči zazrte v prihajajoče in odhajajoče okno	A
avtomobil. Johan je korakal naprej, zrl je v	tla,	nič se ni ozrl, nič ni odgovoril.Antón je čakal	A
potem so se umirile noge, kar zakopale so se v	tla,	roke so omahnile, pogled se je povesil k tlom	A
nekoliko preveč potegnil k sebi prt, zdrsnil na	tla	in zažvenketal, gostov, ki so od vseh strani	A
pred menoj in vedel sem, da trmasto gleda v	tla.	Tudi on je vedel, da sem jaz tukaj in da gledam	A
neba, razpršili so se na vse strani, legali na	tla,	za barake, k žici, zalezli so se v vsako luknjo	A
k žici, zalezli so se v vsako luknjo, lovili	tla	pod nogami in zrak z rokami in usti.Ne da bi	A
in pozabili na vse, kar jim grozi spodnesti	tla	pod nogami, njihovo moč in oblast, kar kaže	A
Nekaj se je otepala, ko pa sem jo vrgel na	tla,	je pričela kričati.Rekla je, da me bo povedala	A
traktorja, nekdo ji pri tem pomaga, in ko skoči na	tla,	se ji razsujejo papirji iz mape.Pobere, zloži	A
ki ga zamaši potna dlan. Steklenica pade na	tla	in se topo razleti, v hipu zadiši po vinu, po	A
konjakih prihajajo sem gor s sramežljivimi, v	tla	uprtimi pogledi, zaripli v obraz, počasi in	A
mimo s svojimi petami, naglo, z očmi uprtimi v	tla.	Prekleta kurba, sikne Vili Fink, prekleta prasica	A
žepa rezilo, ena rezilo, druga spusti torbo na	tla	in se z dlanjo prižme ob gladko površino. Zarezati	A
prekleta vlaga ali kaj, ne prime. Gumo spusti na	tla	in z obema rokama pograbi rezilo.Z drhtečimi	A
popusti. Vili Fink zdaj vrže prekleto rezilo ob	tla,	kolne in iztiska hropeče dihanje iz prsi, v	A
spusti in se opoteče nazaj. Stoji in gleda v	tla.	Spodaj se nabira luža krvi.	A
težkih tovornjakov, ki vozijo mimo, potresajo	tla	in tudi sicer prihaja gor in povsod skozi stene	A
pusti, da se njegovo mlahavo telo sesede na	tla	kot krpa, da se kar spusti skupaj in vase.	A
luskaste zveri se plazijo po steni in padajo na	tla,	ker jih je večin več žužljajo in sikajo svojo	A
opojnega veselja skrčilo srce. Spustila se je na	tla	in ni se več ganila. V naslednjih dneh se	A
ki mu ne gre s poti. Kovček je postavil na	tla,	v umazano kašasto zmes snega in človeških stopinj	A
vsebino, tako je pisalo. V kinu so bila črna	tla	in tisti, ki je sedel poleg mene, je ves čas	A
obleko čez boke in pustila, da se je sesula na	tla	okrog njenih nog, potem pa jo je prestopila	A
iz rok. Potegnila je dim, vrgla cigareto na	tla	in jo pohodila. Morda pa si je tako zamislila	A
Spomladi leta 1941 bodo s truščem padala na	tla	ulične table, kakor bodo padali tudi napisi	A
. / stran 62 . / Čutil sem, kako drhtijo	tla	pod kolesi, pod težkim tovorom.Sedel sem na	A
Včasih tako zelo, da se mi zdi, kakor da bi se	tla	spodmikala.Zato mi je bilo žal, ker nisem mogel	A
ustavil na mizi, vse drugo pa je v slapu lilo na	tla.	Taka sončna svetloba je bila med nama, v tem	A
dopoldanski uri je bila videti gostilna še temnejša,	tla	so bila črna in natakar, ki je pomival kozarce	A
sunil sem z mizo, da je skodelica padla na	tla	in se zakotrljala pod njegove noge. V hotel	A
Nekaj ljudi se je ozrlo gor. Sedel sem na	tla	pod okno.Prižgal sem si cigareto in poslušal	A
niti nor, pa čeprav imam razširjene zenice.	Tla	pod menoj pa drsijo, doktor drsi, ta človek	A
bila v mehkem, visokem copatu) je udaril ob	tla:	Deutscher Kulturboden.Za mojim hrbtom je v omari	A
mehko ocopatenima nogama je nekajkrat udaril ob	tla,	zabrundal nekaj, kar je bilo podobno himni ali	A
svetnikov in v svojem počasnem gibanju priletela na	tla,	se nekajkrat počasi odbila visoko v zrak in	A
ladja vse hitreje drsi, in potem sem legel na	tla	in se zvil v nekakšno embrionalno lego.Še zmeraj	A
dolgimi koraki lažje zmag vala nekoliko majava	tla	pod seboj.Hip zatem sem zagledal orožnike, ki	A
Tudi ona je stala tam, kot bi bila pribita ob	tla.	Napovedovalec je prišel še v naš prostor in zaklical	A
Odpela si je nabrani ovratnik in ga vrgla na	tla.	Čepica, je rekla, kje sem izgubila čepico.	A
Nikoli. Solzne oči je imela, ko je morala tja v	tla	reči: Pojdi po tistega hohštaplerja in mu reci	A
papirjem, so komaj prepuščala kaj svetlobe. Lesena	tla	so bila neporibana, na mizi vino, na polici	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani