nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Pazniki so se sprva sprehajali po dvorišču in okrog barak, potrkavali s palicami ob hlačnice, da bi takoj posredovali, če bi morebiti grozil izbruhniti zopet kak upor v takšni ali drugačni obliki. Pozneje, ko so uvideli, da je množica dokončno pokorjena in utišana, pa so se umaknili v zgradbe na drugem koncu in se posvetili raznovrstnim opravilom, upajoč, da se bodo raztresli in pozabili na vse, kar jim grozi spodnesti tla pod nogami, njihovo moč in oblast, kar kaže spremeniti in spreobrniti svet, ki so ga bili vajeni. Jetniki so dolgo molčali, kmalu pa je bilo iz barak slišati mrmranje, natančno takšno, kakršno je bilo tisto zjutraj in dopoldne, le da je bilo to toliko bolj prepričljivo in grozeče, ker je prihajalo iz zaprtih barak, iz neznanih svetov, kakor bi iz podzemlja prihajalo bobnenje in grmenje, ki mu ni mogoče spoznati vzroka in začetka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani