tla (801-900)

Vrbajsa, ki je stal razkoračen sredi pota, zrl v	tla,	gubančil čelo in s prstom pisal v zrak tajinstvena	A
zadovoljen s svojo spretnostjo udaril s petama ob	tla	in potem v znak svojega spoštovanja salutiral	A
bunkati po glavi, da mu je klobuk odletel na	tla	in da se mu je kar iskrilo pred očmi. Dr. Košir	A
zaletel ob vogalu v vojaka, piskrc je padel na	tla	in se razbil, njegova vsebina pa se široko razmazala	A
so morali poklekniti in se z rokami upreti v	tla,	pogrnili so jih s plahto, belo in zeleno pobarvano	A
Kocmurjevo je bilo sram; najrajši bi se bila vdrla v	tla.	»No,« je rekel komisar, »tega gospoda si še	A
da so pričela kapljati čez rob krožnika in na	tla.	Gospod restavrater je bliskal s pogledi, pokazal	A
Res da je imelo novo stanovanje svoje hibe ‒	tla	so bila iz gole prsti, line so bile brez šip	A
nečesa posebnega domisliti. Pljunila je na	tla:	»Fej te bodi!« in pričela še huje kričati:	A
je s pomočjo roparskih stopnic spet stopil na	tla,	ni rekel drugega kakor: »Tepen bom!Jezus Marija	A
namiznem prtu od črnega vina, od omak in pepela,	tla	posuta s končki cigaret, z vžigalicami, zlomljenimi	A
Tonček ni kričal, tiščal je zobe, gledal v	tla	in se umikal očetovim očem.Težko je sopel in	A
Poklekni!« Potisnil je fanta na	tla	in ga privezal k posteljni nogi.»Zdaj pa le	A
pogladila. Vmes je bila desetica, ki je padla na	tla;	čevljar jo je hotel pobrati, pa jo je Jerajeva	A
vajenca in ga z rjuho vred potegnil s postelje na	tla	in ga vprašal, ali misli kosila počakati v postelji	A
mornarsko srajco brez ovratnika; poizkušal je v	tla	zabite droge, ki je bila nanje privezana platnena	A
ravnatelj je vzel verigo v obe roki in jo treščil ob	tla	in izjavil, da si bo jutri opasal to verigo	A
slišati dekle, in spomnila se je, da so bila	tla	v veži do polovice umita ...Pa ne, da jih je gospa	A
preganjala zla usoda; po krivici mora zdaj umivati	tla	sama in brez služkinje, čisto po krivici poslušati	A
kaj?« Peter je prestrašen izpustil čevelj na	tla,	da bi imel roke proste v zaščito ušes.Plašno	A
zanj odgovorna. Žena je klečala v kotu, božala	tla	in vekala: »Ubogi otrok, moj ubogi Tonček!Tukajle	A
odslovil, sama naj pospravljam in kuham in umivam	tla	in snažim čevlje.« Ko se je spomnila vse svoje	A
Starejši je vohal po koteh, ogledoval si steno in	tla,	odprl predal, edini v sobi, prekladal polena	A
ime Stanko, kaj?« Kocmur je treščil čevelj ob	tla,	sedel vznak na ležišče in se pričel krohotati	A
sekira mu je padla iz rok in omahnil je na	tla.	Zdramil ga je krik žene, ki je bila prišla domov	A
konček sveče, nažgala jo je in postavila na	tla	očetu h glavi. Potem je šla na policijo; kakor	A
Pomagal. Nezavestna je zdrsnila s stola na	tla.	Nesli so jo v zapore.	A
postreščki, ki so slekli suknje, jih vrgli v kot na	tla,	si pljunili v roke in se po kratkem posvetu	A
voza. Stanko se je koj pri durih zleknil na	tla,	zaspati mu pa ni dalo. Neznan strah ga je begal	A
jih goljufala.« Mici je našobila usta, zrla v	tla	in poslušala.Strupeno je pogledala mater in	A
dejal, »ko nima rok?« Straža je popadala na	tla	in se s čelom dotaknila zemlje, glavar straže	A
kam-li da bi mu nasprotnica rami položila na	tla,	kakor je predpisano za zmago. Ko je potekel	A
jako hvaležno. Razstava ni padla na nerodovitna	tla	nikakor ne, nego je naše damstvo baš nasprotno	A
in to kakor en mož dokazalo, da ima rodovitna	tla	in da je vsekdar zavzeto za vsak napredek, pa	A
ne pove, kaj namerava, da bi se vsaj popreje	tla	potresla z žaganjem in postelja pregrnila, da	A
Prekleti Trubar!« Najraje bi bil klobuk počil ob	tla,	pa si je vendar premislil in ga obdržal v roki	A
gospod profesor! Vaši nauki niso padli na peščena	tla,	nego so vzklili, pognali, zacveli in obrodili	A
kak dinar. Gospodje so molčali in zrli v	tla.	To ni bilo vljudno in sem rekel, da nisem užaljen	A
bruhnilo in mi je oskrunil hlače in čevlje in	tla.	Težko je sopel in je nekaj časa trajalo, da	A
opravljata vse delo. On pospravlja sobe in krtači	tla,	žena skrbi za hrano. In je čakal, kaj na to	A
da ne bo delal dobre figure, kadar bo krtačil	tla.	Naj mi ne zameri, toda med prijatelji veljaj	A
dosledna v vseh podrobnostih. Novci so pohojeni v	tla	in jih moram s prsti luščiti iz strjenega blata	A
iztegnjenimi nogami v zrak, kakor bi sedel na	tla,	sedeč pa zletim občinstvu čez glavo.Letim tudi	A
aparat tisti, ki je odnehal ‒ zaropotal je na	tla;	bil je, hvala Bogu, le detektor.Potem šele so	A
pač vzel frakelj, pa ga je tudi že treščil ob	tla.	Dejal je, da si bo razbiti in razliti ta frakelj	A
razbil šipo?« ali »Kateri pujs je posvinjal	tla?	« in če poveš resnico in vljudno odgovoriš:	A
služijo odurni izrazi, npr. »Oslinil te bom in v	tla	zabil do ušesa!« ali pa »Očebulil te bom po	A
bilo tole: »Mir. Miru je več vrst, kakršna so	tla,	ki na njih poganja.Mi smo dijaki, nas najbolj	A
pijano mehano ustavi in razjaha. Globoko v	tla	zasadi kopje, nanj priveže konja, žejen vstopi	A
mu udirajo pod neokretnimi stopinjami mehka	tla	in ječi gnjavljeno sveže zelenje.In ni bila	A
bitke s kraljem Mihcem. Prevračala sta stole na	tla	in počepala zanje.Gašper je meril s palico:	A
Baltazar mali: »Eee-ooo-uuu!« In je sedel na	tla,	zakaj sedeč je laže jokal in temeljiteje nego	A
in oklepali nog in je Baltazar mali sedel na	tla,	zakaj sedeč se je lahko izdatneje in temeljiteje	A
klečal pred mano, jokal se, butal z glavo ob	tla	in se pri živem Bogu rotil, da ne pokusi več	A
lase, si jih ovil okoli roke in vlekel ženo na	tla,	na kolena.Tačas, v duševnih in telesnih bolečinah	A
je popravil na klopi še više, spustil noge na	tla,	sedel in se naslonil na čelešnik. »Mina, zakaj	A
Drobne šagice je ličkal od nje in jih metal na	tla.	Nazadnje je vrgel ogoljeno betvo trske pod klop	A
konjema detelje, ženske so postavile cajne na	tla	in 𠆪hoj’ poklicale dninarice z njive. Ančka	A
za soro, ko ga je odnašal, in ga treščil ob	tla,	da bi se bil razletel, ko bi Mokar ne imel tako	A
je zašumelo, nekaj težkega se je zgrudilo na	tla	in zahroplo.Prvi konj je legel.	A
preudaril,« je jecljal Janez, vstal, gledal v	tla	ter iskal kljuke.‒	A
ji in jo vprašam.« Postavil je svetilko na	tla	in šel pod razsvetljeno okno. Dvignil se je	A
neprestano zvenel: »Dekle, ti imaš fanta!« V	tla	je gledala vsa zamišljena in jagode na molku	A
telovnik iz omare ter ob tem stepal drugo obleko na	tla.	»Vidiš, vse boš razmetal,« je pristopila žena	A
torej lazi za hlapci!« Mokar je udaril z nogo ob	tla	in hodil spet po špranji in ni nič pogledal	A
razveselil Janez in postavil dolgi bičevnik na	tla.	»Tri mrežnice stelje imam tamle za Vragovcem	A
samo moja?« Ančki je žlica spet zdrsnila na	tla,	oči so ji zažarele in se ovlažile, rdeče rože	A
Ali že vsi vedo? Moj Bog, v	tla	se pogreznem!« Vzela je lonec in ga nalila z	A
najširši red, če je odnašal voz, ga je vrgel ob	tla	kot igračo, če je zavpil nad konji, je bil njegov	A
ali on se je okrenil in šel ter pribijal ob	tla	z nakovanimi podplati: »Grem, grem ‒ Ančka,	A
vzroka ozrl naokrog. Ančka je vrgla pečko na	tla	in rekla: »Službo odpovem in stran pojdem.«	A
Préklica. »Smuk skozi luknjico in smuk po njem na	tla.	« »In nazaj?« vpraša starka.	A
- in drrsk - štrbunknila je po cevi prav na	tla	shrambice.Toliko da si ni zlomila noge.	A
vrečo, je zavita in zamotana vanjo padla na	tla.	Préklica je začela rogoviliti po vreči.	A
na polici se je ustavila in jezno gledala na	tla,	ki so bila vsa posuta z moko. Préklica pa je	A
prebrisana, to le priznajmo. Planila je na	tla,	zgrabila platneno vrečo in jo začela skubsti	A
Rešitve nikjer. Zgrudila se je na mrzla	tla.	Slišala je, kako šumlja zunaj dež.	A
tovori takoj Lišpavki. Ta vrže ogrizek hruške na	tla,	pograbi salo in si hitro vsega privošči.Storž	A
po drva, da si zakuri. Ko je vrgel polena na	tla,	je Lisko hitro vstal, pograbil najlepše poleno	A
Teta je hitro pregledala vso kočo: najprej	tla,	ki zares niso bila umita, komaj za silo pometena	A
/\ .. stran 67 . \/ ga potresel in vrgel ob	tla.	Ubogi martinček je še enkrat, dvakrat pomigal	A
gadu. Izpustil je ptička in zdrsnil z grma na	tla.	Tamkaj ga je hitro zadela moja palica, da se	A
Tedaj pa zaropota pred kočo. Maruša je vrgla na	tla	butaro suhljadi in stopila na prag. »Le počakaj	A
ki se je obupan pognal z loncem na glavi na	tla.	Nič ni videl in se zato zaletaval na vse plati	A
Začel se je umivati, brisati glavo ob zelena	tla,	se valjati po hrbtu, ki ga je tako skelel od	A
začel ječati Živko, ko ga je Lisko podrl na	tla.	»Saj mi ga še zadavi,« je menil ovčar in stopil	A
postavil na noge, a Lisko se je zvrnil spet na	tla.	Še ga je močil in drgnil s snegom in ga dvigal	A
zaletel spet vanjo s tako silo, da jo je podrl na	tla.	Mački je šlo za življenje.	A
»Za božjo voljo, zrcala nimaš?« »Na	tla	mi je padlo in se razletelo na sto koscev.«	A
Postavil je dvignjeno nogo nazaj na pot, pogledal v	tla,	da bi ne videl kurje črede, in naglo stekel	A
njega pa je bilo sram, da bi se bil najrajši v	tla	vdrl.Hitro se je izmotal iz ljudi in ves v sapi	A
Nič odgovora. Ves onemogel sem se sesedel na	tla.	Z rokavom sem si otiral solze in pot, ki mi je	A
ali nalomljene puščaj na grmih ali jih meči na	tla.	Te ti bodo kazale, od kod si prišel in kje se	A
je ujel z nogami na plot in prišel med nas na	tla.	Za njim je »pozvonil« Jakec in potlej jaz.	A
izpustil z rokami in telebnil po brežiču na	tla.	Vsi so od veselja zavrisnili.	A
Oče je v hipu pozabil na palico, jo spustil na	tla	in pokleknil k meni.Potipal je mojo roko in	A
svoje hčere. Dolfe pa je padel vznak z vrata na	tla.	Še drugi trije konji so pritekli.	A
zmrzlega snega na plečih. Vrečo je postavil na	tla,	segel vanjo po kepo snega in jo ponudil Dolfu	A
njega mu je mahal rdeč jezik. Legel sem na	tla	in buljil oči pod bukovjem v nasprotni breg	A
pomagaje. Ob kriku je medved prigodrnjal na	tla	in začel goltati kar cele hruške. Sosedje so	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani