nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Roke so drsele po kljuki, po hladni kovini, okrog katere so se prsti tolikokrat ponosno in zadovoljno sklanjali, bodisi da so vrata odpirali ali zapirali. Noge so gomazele naokrog, čutiti so hotele tla, po katerih so se nekoč oblastno in ošabno sprehajale. Trepetajoča misel je bežno poletela v preteklost, iz pogleda je bilo slutiti, kako je ljubkovala podobe in dogodke, se nasilno trgala od njih in se vračala k dejanskemu stanju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani