nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Ah, saj ni nič, reče skromno gospod Houžvička in se zopet skloni nad delovno mizo. Vestnost in prizadevnost, to je tisto, kar nas drži pokonci, doda modro gdč. Marija, gospod Houžvička pa nič ne odgovori, kajti spominja se svoje rosne mladosti, spominja se terase hotela Kvarner v Opatiji, kjer je nekoč po nesreči razbil kozarec, ker je bil rahlo pijan, kar se mu po vsej verjetnosti vse od tistih časov pa do dandanes ni več zgodilo; natančno si lahko v mislih obnovi tisti dogodek prav od začetka, ko je plesal z neko škilasto Italijanko, ki se mu je nežno, prenežno smehljala, medtem ko je opazoval mesečino, razlito po rahlo nakodrani površini prekrasnega temno modrega morja, spominja se natakarjev, ki so vsi beli kakor prikazni tekali sem ter tja in se na vse strani vljudno smehljali; spominja se prekrasne, prenežne božajoče melodije, ki jo je izvabljal violinist iz svojega instrumenta, in ne nazadnje steklenice vina, ki se je vedno bolj praznila, dokler ni
bila popolnoma prazna, kozarca, ki je potem, ko je nekoliko preveč potegnil k sebi prt, zdrsnil na tla in zažvenketal, gostov, ki so od vseh strani zrli vanj, res, bilo je temeljito. Vestnost in prizadevnost držita svet pokonci, to sta glavna opornika, glavna t e m e 1 j a tega sveta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani