tla (101-200)

delali z menoj, iz ust mi kri je bruhala na	tla	... O, mama, če bi davi tu bila, bi moj krvavi	A
bo, bo!« Nakar oba pogledava v nebo, pa v	tla,	kot da bi pisalo kaj v tlaku; mogoče to, da	A
plesalka, ki vriska in drzno bije s petami ob	tla	drugim v zabavo; njej je že davno potekel veselja	A
jekla, kako je kri v potokih tekla, na črna	tla	junaška kri! Kot za žanjico žita snopi leže	A
smrt sovražnik je pobit in strt, in zmagovit na	tla	domača se Jefte s hrabro četo vrača. Oj, to	A
se vrača zdaj domov, glasnó žgoleč: mi sveta	tla	domača zdaj pustili smo trpeč. Mi nismo ptičev	A
vrana leta okrog hiše, tánek veter zunaj piše,	tla	pa debel sneg pokriva. Tam na klancu je vse	A
prepesknata pot. Pa če bi ti mene ubogati	tla,	tam v senci za vrbo bi sedla oba.« Tako je govoril	A
smeh; ko da sem bolan, ležim na tleh. In v	tla	sem zaprt. Joj, sanje, kje?	A
roža je zaprla čašo in tiha se nagnila v siva	tla;	in somrak pal je čez vasico našo in zrak je	A
Svoboda vihra na konju, vsa goreča, vsa bleščeča, (	tla	pod njo so vsa goreča), na ognjenem zlatem konju	A
je pal, je pal, in iz roke srce mu je palo na	tla.	In ko je srce na tleh ležalo, ko je ležalo sámo	A
denarja ... zlata ... in kakor pes klone glavo v	tla.	In kakor pes voha denar, denar mu je bog, denar	A
zajček dober bo! Medved′ so ga dobili, so ga na	tla	pobili, hojli! hojlo! zdaj jagra več ne bo!	A
285 . / Polka je ukazana Polka je ukazana,	tla	so namazana: Hoj hej, hoj hej, kaj bo pa zdej	A
La la la ... Igra je ukazana,	tla	so namazana: Hoj hej, hoj hej, pod se ogrej	A
/ . / stran 44 . / Moj gozd ima vijolična	tla	Položim se nanje in se zatkem med pavji žafran	A
moje ti telo. Zavrti me okrog, položi me na	tla,	povzdigni pod nebo, da zrak začutiva. V siju	A
hladnimi nihajo, kot baletke stopajo s prsti na	tla,	z razprtimi se krilci dotikajo. Kje so zdaj	A
Mar znova? Meketajoči moški z vso pozlato na	tla	z najvišjega bo padel štuka. Naj gane videnje	A
roko pred drugimi ljudmi, vrgel moj smeh na	tla,	razbil košček moje ljubezni. A moja ljubezen	A
od nesnage črne, stropovi razpokani, drvena	tla	črviva, okna in vrata polomljena in za silo	A
za silo ometana; pritličje je imelo ilovnata	tla,	vrata in okna niso bila niti prvič opleskana	A
dedec, plane nenadoma pokonci in vrže žlico ob	tla:	»Tega pa ne maram, Drozeg.	A
Odgovori!« Katra gleda v	tla,	trpljenje na obrazu... nenadoma se vzdigne, iz	A
Nikamor se ti ne mudi!« zavrne ona rezko, gleda v	tla	in trese z nogo. »Ali ni to oslarija:	A
črni slap vendar začne v presledkih padati na	tla.	Vsi so sproženi naprej in zdaj na mah izgine	A
igrali na svetlih ploščicah, ki so pokrivale	tla.	Pri njih je cement, zato se radi igrajo v beli	A
in voda ne more gasiti zubljev in curlja na	tla.	In ptički so pozobali vse drobtinice, ki so znamenova	A
vrvi, ko postavi okoličanka prazen jerbas na	tla	in séde vanj, da ne bi burja odnesla jerbasa	A
blizu, ni vzdržal več. Zalučal je računico na	tla	in skočil na noge. »Jaz si ne bom razbijal glave	A
posteljo, je udarila po njem, da je zletel na	tla.	Ko je potem Fani ležala vznak na svojem ležišču	A
na katerem je sedél belolas, upiral palico v	tla,	držal roke na palici in brado na rokah; in mu	A
Živela svoboda!« Potem je treščil kozarec ob	tla,	da je zazvenknilo.In nji je bilo, ko da se je	A
pomislila na srce; pijan človek vrže kozarec na	tla	in nji se takó milo stori, da bi jokala. Doma	A
na mokro cunjo, s katero je snažilka čistila	tla;	v belo oblečene postave so ji prihajale naproti	A
noge ob nogah bele mize. Nato spet počene na	tla,	da njene prsi težko visijo, in vrže omot na	A
sredi sobe in vreča z moko mu zdrkne z ramena na	tla.	»Mimica!« je kriknila mama.	A
da ima prazen okvir v roki, in ga položila na	tla	in bila vsa zmedena, kakor sredi ozračja, v	A
prihajajo sèm, da bi stopili na resnično sveta	tla	in se poklonili pepelu človeških sobitij, ki	A
mogla sama s tovornjakov, ko so jih položili na	tla,	so čepeli ali ležali, dokler ni kdo zavlekel	A
ki se je scela vživel v babičino pravljico.	Tla	so posejana z omoti in naga telesa bela rasejo	A
bo slišati šum kakor od butare, ki čofne na	tla	pred ognjiščem.Verfluchter, se jezi brivec in	A
soba, ki je bila določena za eksekucije, njena	tla,	kakor vidite, rahlo visijo, da kri žrtve lahko	A
da se je Tomaž nevidno presadil na istrska	tla	in kakor trta srkal iz zemlje zdravilnega soka	A
se med slamnjačami, ki so pokrivale prostorna	tla,	vijugali razpleteni papirnati ovoji, ležale	A
vidijo osirotele črtaste pege, ki pokrivajo	tla	kakor mrhovinasti ostanki okuženih zeber. Vendar	A
planil iz vrča, ko je ta udaril ob dvoriščna	tla.	Potem je mladi sprožil spet in počasi potegnil	A
so si ogledali peč in prostor, kjer cementna	tla	rahlo visijo.Zato bi mogoče spremljevalec lahko	A
visok, ko se je sklonil in odložil zabojček na	tla.	Takó sem pod noč odšel iz taborišča namesto njega	A
pregledati zobovje. Midva sva položila nosilnico na	tla	za barako, kapo pa je prišel in pregledal široko	A
odpeljati, sta postavila nosača nosilnico na	tla	in položila izsušeni tovor nanjo.In ker so bila	A
odhajal sem v neznano, ko sem se spustil na	tla	in odločil, da ne grem več v predor.Komandant	A
obljuditi, te paštne, ker ta bela gruščnata	tla	zdaj nič ne povejo.Seveda, Resnais je znal narediti	A
zapustijo terase. S svojim nastopom spet ovrednotijo	tla,	po katerih so se sprehajala poletna obuvala	A
debele kamnite sklade in nerodovitna taboriščna	tla	in obseval naša atrofična tkiva.Kaj nismo skupaj	A
rivanolom in papirnati omot na voz, namesto na	tla,	na ozko gaz med tračnicami.Francoz je bil, ne	A
tik njega, na hrbtu, in upre eno stopalo v	tla,	drugo nogo pa prevesi nad kolenom in z njo niha	A
je nazadnje rekel. Ona maže z rumenim voskom	tla,	vsa sklonjena je, vsa sužnja poda v predsobi	A
Ali bolje samo krotijo ozračje, pripravljajo	tla,	takó kakor nasmešek, ki obljublja prijazno gostoljubje	A
šepnil jetnik. Obrnil se je in položil noge na	tla.	Takó drži roke med koleni in na koncu rok mu	A
tista bolj utrujena ovehne in cepne na cementna	tla,	kakor da se je utrgala s stropa kepa temnega	A
pet minut veselega razvedrila!’« Vrgel je na	tla	komaj začeto cigareto. »In potem ko se ti je	A
kakor z belim pendrekom, ona pa potem gleda v	tla	in je kakor trudna od dolgega čakanja, takó	A
ki se je vživel v babičino pravljico. Kajti	tla	so posejana z omoti in telesa, ki rasejo iz	A
spet slišati šum kakor od butare, ki čofne na	tla	pred ognjiščem.»Verruchter!« se jezi brivec	A
po zraku, njegovi naočniki pa so odleteli na	tla	in belina njegovih oči izgubljeno sije v mračnem	A
in nož in papirnato obvezo na voz, namesto na	tla,	na ozko gaz med tračnicami in tračnicami.Ne	A
Nato se je sunkoma vzdignila. Uprl je dlani v	tla,	da bi tudi on vstal in jo pomiril. »Ne!	A
sok iz njih in se ves razvleče, ko padejo na	tla!	Saj mi paglavci večkrat lučamo kamne v sadove	A
isti hip nedoseženo in na pol neznano. To so	tla,	na katerih se porajajo zmeraj novi izvirki in	A
vratom, ki je z enim samim udarcem položil na	tla	nasprotnika, a je vendar samovšečno usmiljen	A
Večinoma so bili odprti na jezersko stran in	tla	velikih prostorov med njimi so bila porasla	A
ponoči vanj kolesar, bo presneto tresknil na	tla,	je pomislil, zato je bolje, da zadene vanj tedaj	A
fašistov pokleknilo, dosti pa jih je leglo na	tla,	ko so merili v fante.Potem jo je splašilo silno	A
tistimi igračastimi lopaticami nerodno grebejo v	tla.	Učiteljica hodi od ene do druge in jih nagovarja	A
koncih prstov. In tako jo je rahlo položil na	tla	kakor vazo na njeno dno.Potem je našel njene	A
mračne odprtine, je z zidka ob cesti skočil na	tla	deček, pograbil na zidku preklo s pomarančami	A
mornar spet zajel vode in je spet zlil iz vrča na	tla.	Potem je spet spiral z metlo, a beljak se je	A
kolo in prožna kakor Amazonka igrivo skočila na	tla	tik pred njo. »Tako sem hitela,« je zasoplo	A
potem čutim, da je ob steni zdrsnilo telo na	tla.	Kličem:	A
zelo preprosto in kar lepo. Postavila sta na	tla	kovček, nahrbtnik in pisalni stroj.Soba je bila	A
njim v sobo. Peter Majcen je postavil mizo na	tla	in jo začel tako hrupno premikati po zveriženem	A
rekel!« Prepognil je škatlo in pokleknil na	tla,	da bi jo potisnil pod mizno nogo.»In ne razburjaj	A
Postavil je žezvo na kuhalnik in lonec na	tla.	Nato se je krepko pretegnil, da mu je kar zaškrtalo	A
je oddahnila žena, ki je že sedla k možu na	tla,	potegnila k sebi kolena in jih objela.»In zdaj	A
ostal v roki samo še papirček, ga je spustil na	tla	in se spet ozrl. Dekle je lahkotno izginjal	A
rezana tolminska dežela.« Spustil se je na	tla,	a ker se je bal, da ga bo premagala stara slabost	A
ne s srečo!...« Spustil je ogorek cigarete na	tla	in ga z okovano peto potisnil v zemljo.	A
so prihajali. Previdno je položila skledo na	tla,	se spet zravnala in si s koščeno roko zasenčila	A
leseno žlico, ki je z votlim ropotom padla na	tla.	Počasi si je snela čelado; prikazala se je okrogla	A
Otresla se je njegove roke, se spustila na	tla	in počasi potegnila suknjo z Jerneja.Po vsem	A
Vojaka sta spustila in Tone se je zrušil na	tla.	Stresal se je kakor v krčih in pritajeno golčal	A
je odletela nazaj k peči in se tam zrušila na	tla.	- Halt! - je zakričal Prekleta strešnic	A
razletela in njeni mrtvi udi so se sesuli na	tla.	Samo vitka jeklena vzmet je zabrnela po zraku	A
vrata. Videla je, kako se je belo telo vrglo na	tla,	in videla je, kako so ga Mongoli pobrali in	A
so po zraku, tam ugašale, ugasnile, padale na	tla	in se kakor črni črvi zajedale v belo kožo snega	A
zgoditi!« Peter Majcen je postavil otroka na	tla.	Jankec ga je prijel za roko, ga odpeljal v hram	A
jih naslednji zvoki neusmiljeno pobijali na	tla.	»To je smrt!« je vzdrgetal.	A
so se prelivali skozi železje, padali na trda	tla,	se odbijali od sivih sten, oživeli za kratke	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani