tla (501-600)

nekajkrat udaril po glavi, tako da je padla na	tla.	Markoni ga je poklical na pomoč, saj se je Valentan	A
dekleta. Pogreznil se je vase in uprl pogled v	tla.	Visoki je hodil po prostoru in nekaj spraševal	A
je moral vse, kar je bilo v žepih, zložiti na	tla,	kajti mize tukaj ni bilo.Mladenič z verigo se	A
udaril po tilniku, da se je v hipu sesedel na	tla.	Takoj je izročil še denarnico.	A
govoril v velikanski dvorani. Moral je leči na	tla	in položiti roke na tilnik.Hodili so po prostoru	A
ograjo svoje predmestne hiše s pestmi podrl na	tla	pijanega klošarja, ki ga je prosil za nekaj	A
poleg mene v umazani kavarni s črnimi deskami za	tla,	za pod, za zemeljsko skorjo. Zdaj so kazalci	A
Zdaj so gledali vame, zdaj skozi okno, v črna	tla,	natakarja, Nušo ali v kozarec.Čisto pri miru	A
težke folklore tam spodaj, ki zdaj že treska ob	tla	plemenito pohorsko steklo in prepeva silno glasne	A
se je za njo dvignilo vse telo, se usulo na	tla	in se potem v nenadni moči zravnalo in napelo	A
visoki moški poleg njega radovedno pogledal.	Tla	so se mu zamajala pod nogami.- Tovariš Kostrin	A
Kostrin bi se rad na nekaj naslonil, kajti	tla	so se majala in stene pisarne so se vrtele okrog	A
glave do peta polit z gnojnico. Gledal je v	tla	in čutil je radovedni pogled visokega moškega	A
ni bilo nikjer. Zložili so kupe papirja na	tla	ob kotlovni peči, poleg kupa premoga.- Saj veste	A
Če je prav videl, kajti večji del je gledal v	tla.	Ni mu bilo težko priznati: njegovega pogleda	A
nekam navzdol, kot bi sedla ali se pogreznila v	tla.	Kadrovski si je mel roke in ga gledal z žarečimi	A
je vprašal čez čas. Kostrin je pogledal v	tla.	- Ni treba skrivati pred menoj, ga je opogumljal	A
Okrožnega, pred katerim je nekoč vsakdo pogledal v	tla,	še Črni, to niso bile njegove svetle, stroge	A
se je z roko naslonil na steno in pogledal v	tla.	- Ampak jaz bi šel vseeno domov, tovariš ...	A
Kostrin, z roko naslonjen na steno in s pogledom v	tla,	Kadrovski ob vratih, v poltemi, z nekim nevarnim	A
podjetna in naglih misli, je zdrsnil s postelje na	tla	in med kupom razmetanih časopisov začel iskati	A
pazduhami in nekakšno orodje sta položila na	tla.	Eden se je umaknil in drugemu dajal navodila	A
korakov po prostoru in nenadoma se je zagledal v	tla,	pod noge.Korak.	A
In kaj je korak? Je to udarec noge ob	tla	ali pa je nemara tisto, kar je vmes, se pravi	A
tem, ko se noga dvigne in se spet spusti na	tla.	Samo gib noge je premalo, noga se mora dvigniti	A
takole, se premakniti, takole, in se spustiti na	tla.	Telo se premakne naprej in vse skupaj je korak	A
visoko dvignil nogo in jo z vso silo treščil ob	tla,	desno, levo, desno, slišal je kaplarja, ki jih	A
skozi sobo tja do okna pa je udaril z nogo ob	tla	paradni korak, da so se stresle šipe na omari	A
navzdol, po belem lošču črn potoček goste snovi na	tla.	Počasi je vstal, izključil kuhalnik in odsunil	A
druga za drugo skotalile čez rob in popadale na	tla.	Z obema rokama je držal mizo in jo še naprej	A
ritali z zadnjimi nogami v stole in tolkli ob	tla	in že skoraj rjoveli.Film se zmeraj utrga malo	A
sprehodil se je po hodnikih z brlečimi svetilkami.	Tla	so se svetila, dolžnost dežurnega, je rekel	A
ušesa še posebej. Potegnil ga je ven, sunil na	tla	in sam skočil na sedež.Potegnil je vzvratno	A
je oddahnil od ostrega požirka. Pogledal je v	tla.	Johan ga je vprašal, kaj vidi tam spodaj, na	A
zahtevo po kesanju. Človek je gledal izmenično v	tla	in v njegove nepremične, vrtajoče oči in si	A
pribite roke so se mu odlomile, ko je padel na	tla.	Imela je obraz stare sodnice, upokojenke.	A
zbudi se, Pepo, zbudi se. Sedel sem k njemu na	tla.	Naslonil mi je glavo na ramo.	A
njegovo pisarno se je vstopalo s pogledom uprtim v	tla.	Kadar se je naveličal mladih sužnjev, si je zaželel	A
se ji je ulila iz nosa. Potem sva legla na	tla,	v plaščih, in vsa tresoča se dokončala, kar	A
brezpogojni vdaji, marš ven iz lukenj takoj, na	tla,	v prah, k nogam.Mežnarjevi cinkarji in pandurji	A
tudi brki so se premikali, noge so se uprle ob	tla.	Devet sedeminštirideset.	A
počela desna roka? Je leva tolkla glavo ob	tla?	Kje so bila kolena?	A
Srb, ki je kdo ve iz kakega razloga gledal v	tla	in mu je po kratkem brskanju po žepih molče	A
v pohodni razporeditvi, zapeljala mimo njih.	Tla	so podrhtavala.Srca so jim bila kot ponorela	A
pobesilo in so, kot bi jih bilo sram, gledali v	tla.	Poklical ga je stotnik TO, ki je, videč ga, kako	A
da mu je hotelo raztrgati bobniča v ušesih.	Tla	pod njim so se tresla od neprestanih detonacij	A
razprto srajco na prsih in ga nekajkrat butnil ob	tla,	brezobzirno, čeprav ne pretrdo. To je pomagalo	A
ogorčen mlad fant, ki se je že tolikokrat vrgel na	tla,	da je imel nos ves blaten, »s protiletalskimi	A
parajoči stok. Položili so ga na gola pločevinasta	tla;	bil je predolg, niso mogli zapreti zadnjih vrat	A
dovolj. Podložili so mu glavo, dva sta sedla na	tla	poleg njega, tretji je odpeljal.Rac in še dva	A
Trebanjcev in se potem presenečeno vrgel ob	tla	ter porinil obraz v mehko zemljo.Oklepnik je	A
radovedno vzel v roke in presenečeno spustil na	tla;	spekel se je. »Verjetno je zadel v drevo, se	A
Noge so ga nekako držale pokonci, ko pa so se	tla	pod njim zatresla v odmev eksploziji, je padel	A
»Izstreliti!« Tišina, vojaki so gledali v	tla.	»Sem rekel izstreliti!	A
udarila ob trdo, peščeno podlago. Vojaki, zroč v	tla,	so se začeli počasi razmikati, da so kmalu stali	A
»Ja, saj vem.« Pogledal je v	tla.	»Strah me je postalo.	A
ko je odpel zadnji pas, previdno položil na	tla.	»Pa smo dobili puško za našo slabo oboroženo	A
zakaj bi ti lagala, ti ne veš...« Sesedla se je na	tla,	s hrbtom drseč ob zidu in neutolažljivo zajokala	A
iste strani kot prej častnik in se vrgel na	tla	poleg Marka.Mirno mu je obvezal roko, debelo	A
Vojaki so ga molče gledali. Gledal je v	tla,	ko jim je posredoval poveljnikov ukaz, naj se	A
je bila očitna. Zmedel se je in pogledal v	tla:	»Pa, dobro, druže zastavniče, guramo...« Zastavnik	A
kombija, kjer so vsi trije legli na zamazana	tla.	Vso pot je diesel kombi tiščal do konca, da so	A
njegovo pozornost takoj, ko je stopil na trdna	tla,	pritegnilo pridušeno bobnenje iz smeri Medvedjeka	A
Hrumeli so manj kot dva metra mimo njega.	Tla	so se tresla, srce je čutil v grlu.Od strahu	A
noge in si zavzeto čistili uniforme, buljili v	tla.	Vsaka odvržena konzerva, ki so jo potem, vsakih	A
paradi, ko je nevarnost mimo!« Pljunil je na	tla,	pred njegove noge. »Če ti pravim, da ni minirano	A
njih, in ko je eden od častnikov pljunil na	tla,	je pljunil tudi Čoh; glasno, izzivalno. »Le	A
povedo, pred očmi se mu stemni in doli pade na	tla,	žandarja pa nanj in zvežeta ga brez upora.	A
komaj je storil deset korakov, tresk! pade na	tla.	Nekdo je bil srobota napeljal od debla do debla	A
napad. O preganjanju ponoči po gozdu, kjer so	tla	polzela po dežju, še misliti ni bilo. »Pri moji	A
deževalo je, sneg je naletaval vmes, da so	tla,	razteptana od mnogih nog, kar plula.Množica	A
»Snoči sem bil doma,« reče Juri in gleda v	tla.	»Aha, si pa očeta po doti vprašal,« se smeje	A
bi »izkopal jazbeca«. Opeka za opeko leti na	tla,	in nič ne pomaga kletev Premčeva, ki je bil	A
Ne bi se hitro pobral, če bi ga vrgel jaz ob	tla.	« »Štefan, Štefan,« se smeje dekle.	A
Florijana, ki je tudi tak kakor žrd, lepo na	tla	položil.S tistimi dolgimi rokami je začel mahati	A
bila po viharju nalomljena. Mož pade na trda	tla,	a prileti tako nesrečno na glavo, da si zlomi	A
pogladil z roko in ne pohvalil, je legel na	tla,	stisnil gobec med prednji nogi in mižal. Tako	A
skrivati. Puška poči, in Juri se prekucne na	tla	blizu vodnjaka, in zemlja zardi pod njegovim	A
hvala, Tone!« je dejala gospodinja. »Kar na	tla	vrzi!« »Se bo tlak ubil,« je menil Tone; »to	A
njim so gledali drugi. Tonetu so kar gorela	tla	pod nogami; tako rad bi bil šel iz te družbe	A
Pričakal sem ga na samem in sem ga dvakrat ob	tla	vrgel.Toliko ti rečem: psi so lajali za njim	A
je dejala Jerica, umolknila in pogledala v	tla.	»Ugani, kdo me je prišel snoči pod okno klicat	A
zameri!« Tone je gledal bled in prepadel v	tla	in miril žalost, ki mu je stiskala srce.Medtem	A
pomagala. Jerica se je nasmihala, gledala v	tla	in zardevala, in ko je on pol v šali, pol v	A
trenutje z rokami po zraku, potem pa telebnil na	tla	brez glasu, brez vzdiha, kakor da bi se celo	A
prislonjena je spodrsnila in padla s težko butico na	tla.	Gašper je planil pokonci in prižgal luč.	A
jezno pogledal svojo ženo in postavil otroka na	tla.	»Kaj briga to mene in tebe?«	A
Gašperju nazaj. Gašper je pometel denar na	tla.	»Bom pa jaz pobral,« je dejal Tetrev in se sklonil	A
zmenila za te tihe želje. Gašper je gledal v	tla	in klel; Bric, ki je imel svoj sitni dan, pa	A
začele obletavati čebele. Vrgla je rene na	tla	in mahala in bežala, in čebele za njo.Ena jo	A
trkaj! ali: . / . / stran 67 . / Ne pljuj na	tla!	Zakaj se ne bi pripisalo še: Ne predstavljaj	A
hočete počastiti?« je silil Ivan, ki so mu gorela	tla	pod nogami.»Bomo rekli kakšno pametno o slovstvenih	A
sem vedel,« je javkal Ivan in vrgel Pravico ob	tla.	»Resnica te pa hvali,« je dejala gospa, »in	A
mirila, tolažila, pogovarjala; on pa je gledal v	tla,	podrhtaval in se skušal otresti rok, ki so ga	A
kakor nekak očrt na debelo, stene komaj ometane,	tla	pokrita s starimi deskami, kuhinja gola, voda	A
izmeri in trošnem proračunu sem jaz končal.« »	Tla	morajo biti vendar vložena s hrastovimi deščicami	A
nasprotnik z odtrganim ročem v rokah in sedel na	tla.	Petan je osupnil nad toliko predrznostjo in	A
tem bregu trepeta samo tu in tam kakšna breza;	tla	pa pokriva dolga, ostra trava, obrnjena kakor	A
nobene posebne strmine, pot dobra in v gozdu	tla	suha.Potem sta govorila o kupčiji.	A
je vrgel suknjo, ki jo je nosil na roki, na	tla,	se zarotil, da ne stori nobenega koraka več	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani