nova beseda iz Slovenije
besed, Gašper!« ga je zavrnila ona in se obrnila | stran. | »Če mi imaš kaj povedati, govôri pred starši | A |
tiste, ki bi se dali še pokonci spraviti, na eno | stran, | neozdravljive na drugo in dodajal ocenam svoje | A |
nasprotstvo in napetost in stopili takoj na Gašperjevo | stran | in začeli zabavljati čez Tonetovo gospodarstvo | A |
»Ne, Rozalko,« je dejal Gašper in se obrnil | stran, | ker se je nerad spominjal, kako je bil pri Anki | A |
Meni je pisal,« je dejala Jerica in pogledala | stran, | »in vas lepo pozdravlja.Sicer pa ni nič posebnega | A |
stališča. Ne zunanjost, notranjost, duševno | stran | je treba poudariti.« »Predavaj o psihologiji | A |
Predavaj o psihologiji hroščev! To bi bila duševna | stran | znanega predmeta.« »Jaz pojdem svojo pot,« je | A |
Glej jih zlodejev, kako me hočejo potisniti v | stran! | Kar odriniti me hočejo.« | A |
Stvar se mora pojasniti. | Stran | jaz ne bom vozil; kam v kraj bom dejal.« »Pa | A |
pipo, potem je iskal po žepih biglic, pljunil v | stran, | prižigal premišljeno in puhnil Ivanu dim pod | A |
To ne gre.« »Zapiši na prvo | stran | knjige: ‚V znak globokega spoštovanja’ ali pa | A |
čistejšo vest!« Ivan si je potisnil klobuk na | stran, | nagubančil čelo in se obrnil. Pust se je bil | A |
in pomisleke, da ima stvar tudi svojo nevarno | stran; | konj se lahko poškoduje, pregreje, prežene, | A |
izpustil, hudič?« je klel eden in vlekel na svojo | stran. | »Jaz ne. | A |
Zakaj odločiti se vendar ni mogel Ivan na nobeno | stran; | rogal se je sam sebi zaradi te neodločnosti | A |
kako rada!« se je razveselila Cila. Na to | stran | je bila rešena zadeva.Gričarka je pa seveda | A |
sosedu. Andrej je zmignil z rameni in gledal | stran. | »Saj doboš tudi drugod druščino,« je silila | A |
se je odpirala v pritličju veranda, in na to | stran | je bilo pobočje zasajeno s sadnim drevjem.Za | A |
nje. Ljubosumnost ga je gnala spet na njeno | stran, | ker mu je dražila domišljijo s slikami vseh | A |
težko ranjene, zasedejo konje in se obrnejo v | stran | čez polje. Lazar je bil na to že pripravljen | A |
Ungnad, temu najbliže, a vendar precej daleč | stran | gospodinja, stara gospodična Radegunda. »Prav | A |
Komaj pa je bila ta trojica za sto korakov | stran, | se zasliši žvenket orožja in klicanje na pomoč | A |
kraju, počenil in povesil peruti. »Nesi ga | stran | in zadavi ga!« je dejal njegov gospodar hlapcu | A |
Vitovca in Lenarta!« Hitro se je splazil Rožekar | stran, | in nobena rana ga ni več bolela. VIII Grof pa | A |
tudi mislil,« je dejal Boštjan in se obrnil | stran. | * * * V veliki, nizki dvorani se je bilo zbralo | A |
bi vaju utegnila drago stati. Zatorej hitro | stran | in dalje z mojim bratom!« Ko je prišlo do Ungnada | A |
potem pa se je naslonil na klop, da je bil napol | stran | obrnjen, in malomarno izustil: »Ogre bomo dobili | A |
mu je velike obljube, če prestopi na njegovo | stran. | Grof pa je pomislil, koliko sovražnikov bi si | A |
na korist niti na slavo. Cesar se je obrnil | stran | in stopil k oknu.A kakor na povelje je zatulila | A |
gospodaril gospod Filip. Njegovo srce je želelo | stran, | in kadar je zahajalo sonce, je postajal na visokem | A |
»Toda ljudje menijo, da je zato tebe poslal | stran, | da ga v njegovih grehih nihče ne moti.« Volbenk | A |
rogal in šepetal: »Glej, zato si bil poslan | stran. | «Neizrekljiv nemir se ga je polastil. | A |
zavpil nanj predrzen vojak; toda on ga je sunil v | stran, | ne meneč se za njegovo kričanje. A nato je | A |
utegneš, pa pridi ponj!« Starka je drobnéla | stran; | na oglu ulice se je ustavila, sedla na kamen | A |
kosteh. In ko so jo zvečer gonili od trdnjave | stran, | je vzdignila koščeno roko proti grofovemu gradu | A |
na zboru skoraj vse poslance dobiti na svojo | stran, | kako so padli po grofu in njegovem delovanju | A |
seji in prostovoljno ali oplašeni so stopili na | stran | Eizingerjev. Vtem, ko se je grof šumno razveseljeval | A |
storite mu pravico!« Grof pa ga je potisnil v | stran | in hitel razburjen dalje. »Gospod grof!« je | A |
Ladislava, ki se je bled in prestrašen obrnil | stran; | in tišina je nastala. Eizinger je videl, kako | A |
Šele ko so mati prenehali, denejo rezilnik na | stran, | potegnejo še nekolikokrat toporišče skozi roke | A |
očeta. Prvi, katerega so mati dobili na svojo | stran, | je bil Krivček, mož po vsej fari in še daleč | A |
bobenj. Neki dan po šoli pokliče Avguština na | stran | in mu naznani, da je pri davčnem uradu izpraznjeno | A |
rekli mati: »Če moški k vinu sedete, ni vas | stran | spravit.« To je bilo vse in Mohor, ki je večje | A |
človeku duša v prsih stresa. Kakor je na to | stran | pogled enoličen in tožen, tako prijazen je na | A |
plešočih čikošev. Berta je dejala delo na | stran, | položila je roke v naročaj ter je z nepremaknjenim | A |
Vahtmajster je hotel ves ta pogovor na lahko | stran | obrniti, ali kar jih je bilo v sobi, vsi so | A |
bom ondi čakal.« Berta se je molče obrnila na | stran, | da bi skrila solze, katere so ji zalivale oči | A |
seboj, ni si nič pomišljal, temveč krenil je v | stran | in skočil v jarek, kjer je curela plitva vodica | A |
ogrado, prav dobro zemljo in da bi se na to | stran | dala ograda razširiti. Razdrl je torej tu ograjo | A |
neprenehoma po tej cesti in bi ne krenil na nobeno | stran, | prišel bi na Dunaj; če bi šel pa potem z Dunaja | A |
tej gori in prejkone jo popiham na dolenjsko | stran. | Se ve, da greš ti z menoj!« | A |
klopi ob treh obzidanih straneh, samo prednja | stran | je prosta, ondi se suče gospodinja, in da more | A |
v roko in pot pod noge, ter sem se obrnil v | stran, | od koder burja prihaja. BOŽIČNI VEČER NA KRANJSKE | A |
kotu vrhu gore. Pod goro od ceste nekoliko v | stran | postavi »štalico«, iz smrekovega lubja lepo | A |
zapahne zopet duri, zadela vse špranje in gre v | stran. | S tipalnicami ošvrka vsakega, katerega sreča | A |
nova junaštva, pa zmaga se ni še na nobeno | stran | nagnila, akoravno je bojišče že pokrito s padlimi | A |
posesaš samo sok iz njih ter jih odložiš na | stran | z nožnim spletom vred.Kaj je to in čemu je to | A |
za jetra. Ta žleza zaslanja želodec od obeh | stran | in izpolnjuje večji del te dupline, prostirajoč | A |
katerih tukaj ne bom našteval. Pa tudi gorenjska | stran | redi po otokih semtertja prav lepo žival.Tako | A |
ji privrele v oči. Obrnila se je nekoliko na | stran, | da bi jih skrivaj zbrisala, Minkina kretnja | A |
nad prelazom Užok in se izteka v Bodrog. Južna | stran | je odprta proti velikemu »Alföldu«, na severu | A |
te skrbi ko druga sem in spet drsim na tisto | stran | neznano kam nihče ne ve o deklici ki včasih | A |
te skrbi ko druga sem in spet želim na svojo | stran | tja daleč čez v kraljestvo sanj solze že snežinke | A |
je deklica tako zasmilila, da sta stopila na | stran | in se zlahka dogovorila, da jo bosta skrivaj | A |
plah. Ko pridejo gromske strele, je treba | stran | od železa. In je zapeljal brus, od katerega | A |
od katerega se sicer nikoli ni ločil, daleč | stran | od cimpra in ga v naglici pokril z nalomljenim | A |
prikorakcal preblizu, je Halgato ponavadi pogledal | stran, | ali pa je celo mižal.Malce je tako delal v zadregi | A |
predel. Ja. Je mečkal, je mencal, je pogledoval | stran, | a je še zmeraj predel. Pa ‒ mali!? mu je skomigal | A |
. / stran 153 . / škornjem v naročju. Korak | stran | se je v snegu črnil nož. In pa: v Lacki romi | A |
doletelo tako. Zdaj je Pišti umolknil; pogledal | stran; | se nehote odmaknil. Prezebli obraz se mu je | A |
Eh! je pihnil Pišti. Treba je | stran! | Stran! | A |
Treba je stran! | Stran! | Stran! | A |
Stran! | Stran! | Stran! | A |
Stran! | Stran! | Ugriznil se je, da ni rekel: Kam? | A |
posrati! Zdaj je Pišti umolknil; pogledal | stran; | se odmaknil. Obraz, ki ga je tako želel skriti | A |
razumel narobe. V Brazilijo, v Ameriko ‒ samo | stran! | Treba je stran, nekam daleč stran! | A |
Brazilijo, v Ameriko ‒ samo stran! Treba je | stran, | nekam daleč stran!Potem boš že videl, ko prideš | A |
Ameriko ‒ samo stran! Treba je stran, nekam daleč | stran! | Potem boš že videl, ko prideš, če ti bo tam prav | A |
če ti ne bo ‒ če ti ne bo, bo pač treba spet | stran! | Pa bo spet: adijo Amerika, adijo Brazilija, adijo | A |
rekel. Pobegnila si iz mesta, šla tako daleč | stran | od njega, zdaj pa praviš, da ga boš čakala. | A |
je iztisnil. Nato pa se je obrnil in stekel | stran. | Še ko so mu potem povsem pošle moči, ko se je | A |
prišli preblizu. Sedla je na panj in se zazrla | stran | od ognja. Veš kaj, je šepnila, nisem vedela | A |
porazgovora ne odnagne, še manj ga prevesi na obratno | stran, | temveč od izogibanja vsakemu morda odvzame, | A |
veča njihovo površino, še ušesa mu strčijo v | stran, | odira težo s telesa in mu dodaja lahkote, prožnosti | A |
mladega, pri vseh odločitvah, ki so ga zanesle | stran | od nje in so mu jih narekovali naključja, šegavosti | A |
rečeh pa se je postavljal od začetka na svojo | stran. | Trde jim je belil, ki so privoščili zadovoljitev | A |
obzorju v človeško telo in krenila na njegovo | stran, | se ujela na dahlino na steklu, kamor je bil | A |
kamnovo trdoto. Pri tem je bila znanka rojena na | stran | lesenih križev in vse prej ko gruntarska, od | A |
se zrcali nekaj njene reke. Potlej zaviješ | stran | od ceste, v breg se zaženeš, proti rodnemu domu | A |
približala, glavno je bilo da ga je odvedla | stran | od tod, kolikor se da daleč stran od tega kraja | A |
je odvedla stran od tod, kolikor se da daleč | stran | od tega kraja.Zato ni bilo važno, katero cesto | A |
sedel, stol v Tjaževo rit, v mošnjo in spodnjo | stran | stegen, si prizadeval, da bi pritiskal v rit | A |
posrečilo šele sredi poti, ko ga je cakar nagnil na | stran, | izrabil je priliko in vtaknil roko v kolo, napere | A |
že zunaj teh sten, v bližini kapele, precej | stran | od tod, stegnila sem se proti njemu, ki ni bil | A |
mestu, tisti dogodek se je pripetil torej precej | stran | od nun, tako prostorno kot časovno, v času torej | A |
napenja in koleštra po telesih, ljudje stopajo ob | stran, | odločili so se, ta sprevod jih ne bo zanimal | A |
zadenjsko, zdaj obrnjeno na to, zdaj na drugo | stran, | a vse je bilo zaman, ves napor odveč, koža na | A |
brž kobilico in tovor ž njo pa jo prenese v | stran, | da bi je voz ne podrl. Menite, da je Krpana | A |
revnega osebénjka. Za nami so se dvigali ono | stran | Save beloglavi snežniki, pred sabo pa, tako | A |
kuhati in greti se skoraj vsa spodnja dolenjska | stran. | Pa kaj šele bo?« | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |