stran (901-1.000)

zmerom, ki sem jih že zdavnaj odtrgal, zalučil v	stran	ter pohodil ...Nekoč sem se zaljubil v žensko	A
plamen v prepihu -- vsak hip je planila na drugo	stran	in je takoj odskočila. Kajti zaljubljena ni	A
človeku na ustnicah, kadar prestopi prag na ono	stran.	Materin beli obraz se je smehljal; njene tenke	A
Dotaknil sem se njegove dlani in se obrnil	stran;	on pa se mi je silil prav pred prsa in mi šepetal	A
Stopal je s povešeno glavo, ni se ozrl na nobeno	stran,	zmenil se ni za nikogar.Tako gre v smrt, kdor	A
Stala sem časih pred ogledalom in nisem mogla	stran	in sem se smejala -- svoji frizuri, svojim neumnim	A
človek in se ne ustavi nikjer: to vse je že bral.	Stran	je strani enaka in vse so enako dolgočasne.	A
bi bile vsaj rože tam ... Nisem hotela na ono	stran,	proti vodi, da bi ne slišala tistega šumenja	A
sem na vrtu in sem čakala in sem šla na ono	stran,	proti lesenim durim v ograji. Tudi on je	A
čudno in se je globoko odkril. Ozrla sem se v	stran,	v lica pa mi je bilo vroče ...Nekdo je sedel v	A
jadrno tam gori po neizmernem morju, na južno	stran.	Tudi v meni bi se vzbudilo hrepenenje ... in strah	A
posuta pot položno ob holmu navzdol, na ono	stran	gozda, odkoder je segal pogled na prostrano	A
spreletelo od studa po vsem telesu kakor mraz. ”	Stran!	Ne oskruni čistega peska!“	A
Tresla sem se in zobje so mi šklepetali. ”	Stran!	“ Težke so bile moje noge, ko sem stopila	A
zamahnil krepko z roko, kakor da bi sunil v	stran	nadležnega tujca. ”Ah, saj smo šele v avgustu	A
gospa Zaplotnica, v tesnem objemu; zavila sta v	stran	in sta sedla na klop; od daleč sem slišala njen	A
”Blago je! ... Tam drví množica; stopi v	stran,	ustavi se in poglej, kod si hodil!“ Mrzla	A
spotaknil sem se bil, opotekal sem se zmerom bolj v	stran,	ne najdem več svoje poti.Kdor hoče mirno in	A
na one tihe ciprese in vselej so se zazrle v	stran.	Toda blizu je že jesen -- ali niste vztrepetali	A
ali jaz sem pogledal v takih slučajih vselej v	stran.	”Ah, oprostite mi, če sem vas preveč nadlegovala	A
fraka vzame rdeč robec, usekne se in pljune v	stran.	”Kje je ostala simetrija ... hm!	A
ko je nesel težko mašno knjigo na evangeljsko	stran,	in je ugledal Julčeta med ljudmi, se mu je zameglilo	A
Lenart je zardel, ni zinil besede in je šel	stran;	srce mu je bilo bolno, kakor da se je bilo nekaj	A
mati. ”Padel sem!“ je odgovoril ter se obrnil	stran.	Na pustno nedeljo popoldne se je napotil	A
je ob dolgo palico. ”Kam pa ti, fant, na to	stran?	“ Ozrl se je prestrašen; sonca ni bilo več	A
senca, prelomila se v kotu, nagnila se na drugo	stran	ter se prikazala kozjebrada na rumeni zavesi	A
Tvoje oči so, učenjak! Obrni se malo v drugo	stran!	Kadar boš jezični dohtar, joj se pravici pred	A
lice, ne bodo se več nezaupljivi obračali v	stran;	govorili bodo zvonko, ne bodo več šepetali,	A
kamorkoli prideš, nagibaj glavo nekoliko na desno	stran,	povešaj oči in časih pritakni kazalec na spodnjo	A
drugi in na tretji poljub. Lenart se je obrnil v	stran.	Ko sta bila v veži, je zgrabil mater za krilo	A
ga je komaj dotaknil ter ga z gnusom porinil	stran,	je stopil k šolskim knjigam.Bile so mu še gnusnejše	A
dvoje umazanih platnic. Lenart je zalučil knjige	stran	s prav tistim grenkim studom, s katerim je bil	A
pretirana, zopernaturna, se prelomi sama na drugo	stran,	pade v tišino in brezdušje; in srce je mirno	A
teku na kakšno vzbočeno mesto ter odskočila v	stran,	ali če je podrla levo damo namesto levega kmeta	A
potem pride h kegljem, brcne padlo damo daleč v	stran,	potipa z mezincem levega kmeta, vrne se k mizi	A
močno na levo, zdaj zopet popolnoma na desno	stran;	ravnokar se je razkosila ter vihrala na vse	A
obraz, čelo se mu je nagubančilo, pljunil je v	stran,	prevrnil svoj kozarec ter sedel nazaj na svoj	A
srečal; a če je ravno moralo biti, obrnil se je v	stran	ter kaj tehtnega premišljeval.Ubogi gospod Ognjišček	A
ziblje sredi ceste; krene na to, krene na ono	stran,	kakor se mu zdi, in ne povozi nikogar; pa če	A
glej!“ . / . / stran 217 . / Pogledal sem v	stran,	na posteljo, kjer je ležal otrok, in nisem mogel	A
srečala najina pogleda, sva se obadva ozrla v	stran.	”In kaj navsezadnje, Tini?“ sem jo vprašal	A
mu je prišel kdo naproti, se je ognil daleč v	stran	in je hitel ob jarku.Bal se je, da bi ga kdo	A
da ga je bolelo, in nato je vrgel odejo daleč	stran	na znožje. - Lepo sem napravil zdaj	A
je z roko in je zavil hitro na desno, na ono	stran,	kjer so se vzdigali iz doline pusti klanci.	A
smejali so se in razgovarjali veselo. Tudi na ono	stran,	na vrt, sobila odprta vrata in tam sta prišla	A
malomarno, skoro neprijazno in se je obrnil v	stran.	Mati je postala in nato je šla.	A
bil miren, prijazen, razprostiral se je na ono	stran	v daljavo, hrib se je vzdigal za hribom in sam	A
sem jo bil prislonil, ali je nisem bil vrgel	stran?	-Dotaknil se je je in izpreletela ga je groza	A
durmi, v izbo je planila Irma. Sunila naju je v	stran,	stala je pred svojim ženinom.Tudi ona je bila	A
nato se je oblekel in je šel na polje v drugo	stran,	da bi ne srečal hlapca.Obadva sta šla	A
je človek ne razločil od krivice, obrnite se	stran	in ne iščite opravka z njo!Tako premislite,	A
trepetajočo roko in je stopil nazaj do zida. »	Stran,	nevernik!« Še je čakal Jernej; gledal	A
Jernej; gledal je s svetlo strmečimi očmi. »	Stran,	bogokletnik!« je vzkliknil župnik. Počasi	A
nam je, gospa grofica!« - Rezika se je ozrla v	stran,	mežikala je in ves obraz ji je bil napet od	A
Stresla se je, nagnila je glavo in se je ozrla v	stran.	Prišlo je troje žensk, z njimi je prišel mlad	A
cvilečemu glasu kanarčka, so govorili vsevprek. »	Stran!	Stran!«	A
»Stran!	Stran!	« In pustilo je vratca, moralo je stran	A
Stran!« In pustilo je vratca, moralo je	stran,	kanarček pa se je oddahnil.Vse so čutile, kar	A
skrit je bil globoko na dnu. Pahnila ga je	stran	z nogo, gnusil se ji je anarhist.Kremplji so	A
skoči z lahko nogo preko plitvega jarka, na ono	stran...	Tiho je bilo v mrtvašnici; komaj se	A
Marija, samo zamahnila je in ji sunila roko	stran,	kadar jo je zabolelo.Marija je časih jokala	A
enakih možgan... Bolan je, nagnjen na hudodelsko	stran,	zategadelj ni odgovoren za svoje pregrehe... neumnost	A
neumnost! Vsak človek je nagnjen na to ali ono	stran!	Jaz, recimo, hrepenim po povišanju, po kaki zvezdici	A
Takó je šepal in ni pogledal ne na to ne na ono	stran.	Duhovnik je imel v roki razpelo.	A
se je bliskalo, ter me suval na to in na ono	stran;	ne vem, če je bil pijan, ali kaj.In nazadnje	A
médnje ter priložil pljusko na to in na ono	stran;	kar tako, ne iz sovraštva; samo da bi vedeli	A
Begal sem po mračnem gozdu na to in na ono	stran,	naprej in nazaj in sem klical: ”Mati!Mati!	A
dolžnosti. A glej, sčasoma jih je stopilo na	stran	vedno več in več. Ljudje, ki se jim ni ljubilo	A
Drugi so polegli v hladno travo, deset korakov v	stran,	da bi ne motili svetega opravila. Neznana	A
nisem govoril dalje. Ona je gledala na ono	stran,	kjer so se visoka, temna poslopja vzpenjala	A
kadar bi se ranjen vzdramil? ”Saj pojde mimo;	stran	poglej in nikar se ne boj!Le mal zapljunek je	A
nadležni in svet se jih otresa ter jih odriva v	stran	... Posebna družina ... kadar kdo izmed njih onemore	A
poparjeni in osramočeni; Stržina je pogledal v	stran,	da bi ne videl Frfila njegovega nevoščljivega	A
pobožala po veselem obrazu in ki ga je on sunil v	stran,	tako da je zajokal.Kričal bi od bolečine in	A
okroglo ogledalo ter mu je pokazala obratno	stran	od črne ebenovine ... Rado je stal pred oknom	A
oknom, pokazala mi je svojega ogledala obratno	stran	od črne ebenovine in temni kiti svojih las	A
je šivala. Sonce še ni bilo posvetilo na to	stran,	pa vendar so bila njena lica bela in svetla	A
zaihtel bi, siromak, in bi si ne upal ... Nesite	stran!	... Koliko si rekel?	A
roko in roža je zletela preko dvorane na tisto	stran,	kjer je sedelo mlado črno dekle, v beli bluzi	A
bil drugačen. Moj svet je bil svoboden, daleč	stran	od zemlje in v prvi vrsti daleč stran od ljudi	A
daleč stran od zemlje in v prvi vrsti daleč	stran	od ljudi.Telo ni živelo v njem.	A
neko čudno čustvo. Hotel sem na vsak način	stran,	domov, da preprečim nekaj usodnega. ”Ne Matilda	A
zagrnjenimi obrazi. Kamor sem se ozrl... hušknil je v	stran	ter čakal, da se obrnem od njega.A tedaj sem	A
da je neprestano umikal oči ter se oziral v	stran,	kadar je govoril. To je bila njegova navada	A
obedve lici in na ustna. Jaz sem se okrenil v	stran	in tako mi je bilo, kakor da sem bil ponevedoma	A
po živahni, razsvetljeni ulici. ”Kreniva v	stran,	pod kostanje!“ je ukazala.”Ljudje so mi zoprni	A
boš ... ti ničvrednica! . / . / stran 144 . /	Stran	odtod!“ Privzdignil je obrvi in ustna so	A
kakor od silnega gnusa. . / . / stran 147 . / ”	Stran	... stran iz te sobe; ne išči tod ničesar, ne	A
silnega gnusa. . / . / stran 147 . / ”Stran ...	stran	iz te sobe; ne išči tod ničesar, ne dotikaj	A
azljutila, kričala je s tenkim in hudobnim glasom. ”	Stran,	tatjè tatinski!Tudi vi boste še beračili in	A
bližino Hojzičeve krčme, je krenil na drugo	stran	ceste in je pospešil korake; toda Hojzič, ki	A
greh, da je nagnjena bolj na hudo nego na dobro	stran.	Prostrani trg pred sodiščem je bil ves potopljen	A
okoli vratu z obema rokama in bi te ne pustila	stran.	In če bi se iztrgal in bi pobegnil, bi tekle	A
Jugoslovani si ne vihajo brkov, gospod!	Stran	z njimi!“ In dr. P. je stopil k Jarebu in	A
globoko do klina, najprej na desno, nato na levo	stran.	Kadar se je zravnal, je naščeperil na temenu	A
niso mogle dalje. Zato so krenile na drugo	stran.	”Kako je to?	A
mogel zgrabiti tega otroka z obema rokama ... pa	stran,	pa dalje ... briga me svet in vse drugo!... Živela	A
hitel nizdol. Potnik je potegnil cigana v	stran.	”Ne zastavi mu poti!	A
in da je zunaj luč. Potegnil je zagrinjalo v	stran	in pred očmi se mu je zazibalo. V žarki luči	A
krščanski?“ je kričal Elija. Kmet ga je sunil v	stran.	”Daj sam, če boš kaj opravil!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani