nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Prevzel sem Tjažev primer z vsemi pravicami in ugodnostmi, zato se po obrenkanem odmoru spet vračam k izhodišču, v stolpno kavarno. Kleti narodnega doma je kmalu dosegel pritisk, ki je izviral od kavarniškega pajka, kleti so ga začele takoj vračati, ker tak pritisk ne more in ne sme ostati brez odziva, tu so predpisi in paragrafi, vedno znova je treba nanje spomniti, tu je čast in dolžnost, da si pred javnostjo umiješ roke v nedolžnosti, tvoji ukrepi so bili vedno pravilni, naj vsi vidijo, da izpolnjuješ zakone do pičice natančno, ne moreš dopustiti, da ti vsaka pokveka meče govno v obraz, niti v mislih ne moreš trpeti, da se te primejo taki iztrebki, zato tak pritisk ne more ostati brez odziva, sodrgo moraš pobiti, preden se razleze, zato so zavodske kleti zelo krepko pritisnile nazaj prek vsega podmestja do kleti stolpnice, kleti stolpnice so pritisnile še siloviteje na pritličje, pritličje z neznansko silo na prvo nadstropje, prvo nadstropje na drugo,
drugo na tretje in tako naprej, navzgor, vedno više, gor do poda kavarne, pod je pritisnil na stol, na katerem je Tjaž sedel, stol v Tjaževo rit, v mošnjo in spodnjo stran stegen, si prizadeval, da bi pritiskal v rit prav tako močno kot v mošnjo in stegna. Tam je pritisk obtičal, ni več pritiskal naprej, recimo na pljuča, želodec, jetra, slepič, črevesje, ledvice, srce, kamor bi bil lahko pritisnil in pritiskal po mili volji, sploh nič mu ni bilo do tega, da bi pritisnil navzven, naprej ali nazaj, gor ali dol, navzven ali navznoter ali kamor koli, pritiskal je na kraju samem, tako rekoč sam vase in sam sebe, iz tega je Tjaž mogel sklepati na zelo vsakdanjo obliko, ki jo je imel pritisk, bil je namreč navadna kroglica, drobčkana testena kroglica, ki je bila nenavadna samo toliko, kolikor je komu testo nenavadno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani