nova beseda iz Slovenije
kraške gostilne. Najrajši bi bila odvedla mamo | stran. | A silili so vanjo: »Pij, pij!« | A |
in ob vsakem sunku so se zvračali vsi na eno | stran; | zdaj so bili vsi na nji, zdaj je bila ona na | A |
škatla, komenska korjera, pa se upogiba na tisto | stran, | na kateri sedi, v kotu, nono. Ženice ga plaho | A |
nespremenljiva enakost obsojenih teles odrinila | stran | vse zapreke, sem se vendar upiral misli, naj | A |
vodnikom prihaja sèm, zato se odpravim na drugo | stran. | Sonce je ves čas julijsko, kamenčki rožljajo | A |
nevidne perice, ogoljeno teme pa se sunkoma obrne | stran | od vetra.Vrata so še zmeraj zaprta in v gozdu | A |
Kamenčki spet rožljajo, ko se odpravim na gozdnato | stran, | kjer je vhod v najbolj skrivnosten del pritlikave | A |
strmele, da niso opazile, kdaj so odtegnili | stran | žaganice in jih zamenjali s to kupolo nesmiselne | A |
v Belfortu, nas morajo vendar peljati nekam | stran. | Dobro, sem rekel, a ta kolesa, ki zdaj ropočejo | A |
kakor nagib, da bi ga odtegnil nekam v zavetje, | stran | z izpostavljene jase, na katero ga je položil | A |
se nič ne zmenijo za mater, ki je pravkar šla | stran | od peči in jim žuga s stegnjeno desnico.Majhno | A |
bil vojaku, ki pripne fotografijo na notranjo | stran | šotorskega platna; a se vendar nisem ustavil | A |
bilo ukazano, da morajo vsi sposobni zarana | stran, | a Vlado je bil bolničar in bi bil lahko ostal | A |
stetoskopom mogel ugotoviti, če je prizadeta desna | stran | ali leva.Da ne sliši nič, je rekel in me poslal | A |
Poljak je dal stetoskop na Mladenovo srčno | stran | in rekel, da ni v redu, Mladen pa je, kakor | A |
urok, ki bo zmedel vse misli in jih odplavil | stran. | Vendar sem ob izhodu tudi Stanetu rekel, da Mladen | A |
samó z brcami. Nekaj nujnega je esmana gnalo | stran, | takó da se je zadovoljil s cebadami.In ko pripoveduj | A |
tehniko počasnega davljenja, jaz pa se odmaknem v | stran, | kjer je sredi paštna kos ozkotirnih tračnic | A |
brezplodno. Počakal sem, da je šla skupina | stran, | in se približal pokončnemu orodju.Ne vem, kaj | A |
počasi sporazumeli. Takó jih je esman odbrcal | stran | in so se vrnili k nam v blok.Zavoljo te preizkušnje | A |
zavil med šotore. Ustavil pa sem se nekoliko | stran | od njih in od vozil.Prostora je dosti, takó | A |
Proč s sanjarijami. | Stran. | In nehaj z deklico, ki ti je mladost tvojega | A |
samo malo, poševno, nagnjen z glavo na njegovo | stran. | »Skoraj še dekletce! | A |
do komolcev, ki molijo . /\ .. stran 97 . \/ | stran. | Dlani so pod temenom na culi iz zvitega jopiča | A |
pričujočnost in ko da se je bil tudi obrnil | stran, | zato da bi pozabil nanj. »Takó me je ljubila | A |
sédel na konec ploha, daleč od njega, obrnjen | stran. | Zdaj lahko, si misli, ker v sprejemanju cigarete | A |
Bila sta vsaksebi, s telesi, ki sta obrnjeni | stran, | a ne nasproti, za devetdeset stopinj narazen | A |
perice in se ogoljena lobanja sunkoma obrne | stran | od vetra.Vrata pa so še zmeraj zaprta in v gozdu | A |
trznila z glavo, da so njeni lasje zavalovali v | stran, | in odšla vzdolž jarka.Njeni koraki pa niso bili | A |
so se razredčile; rahlo je nagnila glavo na | stran | kakor otrok, ki ne razume nepričakovane žalosti | A |
pol prerezane limone in jih prodajalka porine | stran, | ko potaplja zajemalko v ledeno pijačo.Nato melje | A |
In takó se zdaj režijo, ker je Renato vrgel | stran | palčko suhega srobota in šobi ustnice, ko se | A |
jo čuti kot sprejeto; zato molči. »Na tvojo | stran | pridem,« je takrat rekla. »Pridi,« je rekel | A |
roke. Njena kita je prosta v zraku in visi | stran | od gladkih oblin bele majice.Tenke in za spoznanje | A |
te šmentane zadeve in zdaj ne more kar tako | stran. | Marta pa je pogledala izza mize za njo, ko je | A |
da bi bilo kaj vode v njem. Glava je obrnjena | stran | in gruča ji obrača hrbet, takó da usta ne opazno | A |
in menda bi najrajši osvobodil noge in scebal | stran | tista dva, ki mu lomita ude. »Dobro, da zna | A |
odločno ugotovila in si medtem mela roke nedaleč | stran | od mize.Zatem je stegnila desno roko in mu kazala | A |
bršljana. Večinoma so bili odprti na jezersko | stran | in tla velikih prostorov med njimi so bila porasla | A |
Prostori so bili skoraj vsi odprti na jezersko | stran, | ker so gardski kmetje poskusili zgraditi limonove | A |
ki so ji bili pokrili lice, ko je sklonila na | stran | rame pod razprtim plaščem. Potem je šla po mehki | A |
zadržano vzkliknila in s stegnjeno roko pokazala v | stran, | ne da bi se obrnila.V njenih očeh se je zalesketala | A |
v vdolbini v živi skali, nekaj korakov bolj | stran | pa zidek z ograjo in za ograjo orientalski tempeljček | A |
njegovim hrbtom. In žal mu je bilo, da odhajata | stran | od zidka, ki je bil zaokrožen balkon nad bregom | A |
povest, reci!« Krotil je nejevoljo in gledal | stran. | »Kajne, da je povest?« | A |
naju ločuje, si je rekel. Potem se je obrnil | stran; | jezilo ga je, da ona tako leži v mesečini z | A |
telo v svojo glasbo. A je ni gledal, zrl je | stran | in ujčkal harmoniko, kot da pestuje jokajočega | A |
na miloščino - hodil je sèm ter tja in gledal | stran, | kakor da počasi tudi z nihanjem svojega zgornjega | A |
pet,« je še rekel, ko je že bil nekaj korakov | stran | od njiju.Pet bo, in zdaj zdaj bo s svojo deško | A |
lilastimi irisi sta radovedno nagnili glavi na | stran. | »Lej, koliko oči te občuduje,« je vedro rekel | A |
je, kakor da ne sme niti za las odmakniti oči | stran | od nevarnosti, ki je bila pred njo. »Ko sem | A |
če si še živ ... | Stran! | « sem zarohnel in zamahnil z roko, zakaj Carlo | A |
in se je počasi izgubljal na levo in desno | stran, | v mir in tišino. Peter Majcen se je | A |
Čez... Na ono | stran... | - je tiho rekel in pokazal v senco. | A |
Kaj takega ni pričakovala. Pogledala je v | stran, | potem pa je posmrknila in kihnila. Otroci | A |
rekla Nanca. Glavo pa je kljub vsemu obračala v | stran, | da bi stara mati ne videla smeha na njenih ustnicah | A |
ljudi. Samo hip in že vse beži, vsak na svojo | stran. | Dragič skoči čez zid na klop, plane čez | A |
poseben duh. Morda vleče bolj na grenko, trpko | stran | kakor so grenke tolminske trde tepke, a jaz | A |
že večer in na mizi samo do polovice popisana | stran. | Ta usodna navada mi je ostala iz jetniških dni | A |
je tudi teta, toda na stolico in nekoliko v | stran, | kakor se to spodobi pred gostom.Potisnila je | A |
se v zadregi rahlo nasmehnila in pogledala v | stran, | ker je opazila, da sem jo motril, »kaj sem že | A |
Pomlad je prihajala kasno na visoko prisojno | stran; | Kozjekarjev svet še ni ozelenel. »Da | A |
srečal na samem, je sklonil glavo in se ozrl v | stran. | V cerkvi pa ni mogel odtrgati pogleda od nje | A |
takoj ušlo z jezika. Naglo sem se obrnil v | stran, | ker sem se jezil sam nase, da ji tako poslušno | A |
spet zagledal Kadetko. Stala je tri korake v | stran. | Z obema rokama se je držala za kite ter me gledala | A |
razširil dolge, suhe roke in rezko zahreščal: - | Stran! | ... Gori spijo otroci ... Kinder! ... | A |
sitom sončne luči. Naša, strma in skopa osojna | stran | pa je svetla in živa.Sonce je že posrkalo vso | A |
drugo smer, zdaj na vzhodno, zdaj na zahodno | stran, | zdaj na sever, zdaj na jug.Zaletavali so se | A |
zdrav!« je zagrozila Temnikarica in se obrnila v | stran, | da bi skrila nasmeh. »Ali si huda?« | A |
Matic se je zmedel, zamežikal, pogledal v | stran | in nato zamomljal: »Ni povedala ...« | A |
kakšnih nedoumljivih zakonih čustva - umaknil v | stran, | da bi Tilčka lahko stopila po kolniku. | A |
njakarstva, ki ga je skrivala. »Oh, Tomaž, pa se v | stran | obrni!« je rekla, ne da bi se ozrla.»Poškropila | A |
ostrgal prvo palico do stržena, jo je vrgel v | stran, | stopil h grmu in si odrezal novo.In prav tedaj | A |
prijel okrog pasu. Potem sta vlekla vsak na svojo | stran | trmasto in vztrajno toliko časa, dokler ni kost | A |
in kihnila Ivancu naravnost v obraz. »Vsaj | stran | se obrni, baba!« je zanergal in si pomencal | A |
zakričala Nanca in planila h klobčiču. »Babe, | stran! | « je zarohnel Ruparjev in jo pahnil, da je zletela | A |
Pri rajnki mački si spal!« »Oče, | stran! | « je dejal Nace in pahnil očeta proti vratom | A |
suši in teptanju. Vsi se pomikajo na levo | stran, | zakaj na desni, pod košato staro lipo, stoji | A |
Cesare Barandello, ki stoji dobrih pet korakov v | stran, | včasih s sovražnim in zaničujočim pogledom ošine | A |
prašno, a brez oblaka. Nihče se ne ozre na desno | stran, | kakor bi pod lipo ne bilo žive duše; še manj | A |
neugonobljiv. Z rokami in z rameni potiska v | stran | kmete, ki so mu v napoto, in vleče Okrogličarja | A |
klopotec in se nato prav počasi zasukal na zahodno | stran, | kakor bi si hotel skrivaj obrisati solzo. | A |
na levo, potem na desno nosnico, se obrnil v | stran, | pihnil vodo iz nosa in začudeno zmajal z glavo | A |
prodala,« je rekla Zinka užaljeno, se obrnila v | stran | in slastno načela novo jabolko. Venček | A |
pogum. »Seveda, seveda,« je rekel, pogledal v | stran, | zgrabil kozarec in ga tako neokretno zvrnil | A |
Poviškaj!« se je nasmehnil tudi Peter in pogledal v | stran. | Venc je obstal med vrati in zabodeno | A |
»Ka‐aaj? O, Moj Jezus, saj vendar ne misliš | stran? | « je planil Moj Jezus izza mize, prebledel in | A |
vprašala. Venc je zmajal z glavo in se okrenil v | stran. | »No, potem pa pridi še kaj pogledat | A |
dražite s tem?« je zastokal Venc in pogledal v | stran. | »Dražimo, dražimo. | A |
Marjeto v cerkev, sta se pozibavala vsak na svojo | stran; | pri vsakem drugem koraku sta skoraj trčila z | A |
Frančišek in Pavel Vatovic pa gledata strmo | stran, | da ju ne bi ujele v svoj krog pijanske oči. | A |
da se koža zopet premika, obrača, tokrat na | stran | v levo, in potem se je čisto blizu njegovih | A |
takrat, ko izpiti in cela stvar zapletena drugo | stran | oni verjamejo je pa zadrega ker izpiti profesor | A |
potem govoril? Potem je imela besedo druga | stran. | Najprej je govoril eden od privržencev; rekel | A |
Nekaj ga gre nazaj. Na cesto, na drugo | stran, | nekaj se ga razgublja med steklenimi šipami | A |
stopnic, spustil se dol in skozi prehod na drugo | stran. | Sredi štirikotno zamejene vdolbine se ustavi | A |
debelo slino. Oba zavoja je spravil na notranjo | stran | in se zvil okrog njiju.Pod vzglavje je spravil | A |
bobnenje, ko se je umaknil čez hrib na drugo | stran | in tam zaoral po dolini.Pot se je zdaj nekoliko | A |
mestu. Nihče ga ni ustavil, ko je stopil na ono | stran | in čez polje in so mu potlej v očeh zasijali | A |
stiskala nekje pri vratu, mrzlično je suval | stran | Dorotejo, ki je kar vstajala in segala v Baltazarjeve | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |