Zdaj zapoje večerni zvon, mrak se spusti na zemljo, iz močvirja se oglašajo nočne ptice, a iz samotne tanje se razlegajo žalostno divji glasovi ciganskih gosli in vmes se čuje vriskanje plešočih čikošev. Berta je dejala delo na stran, položila je roke v naročaj ter je z nepremaknjenim očesom strmela v pripovedovalca. Njegov glas ji je bil danes posebno mil, neki čaroben ogenj je gorel iz njegovih duha polnih oči in njegovo sicer bledo lice je žarelo v lahki rdečici.