stran (201-300)

Tudi Basnigoja menim lahko dobiti na našo	stran.	ZOVOLJ Poznam može, vrli so rojaki.	A
sem doživel te strašne dni! Onemogel sede na	stran,	a posluša. BATOG Res je vse, kar si strašnega	A
nisem poznal. . / . / stran 88 . / MENIH na	stran:	Sedaj pa zame opasno postaja; moram stari Vrzi	A
častihlepni misli, povzdigniti se na njegovo	stran,	jaz sem poslušala njegove besede, jaz sem mu	A
okoli peči. Zadaj so vrata na cesto, na vsako	stran	vrat okno, na levo je peč in vrata v kuhinjo	A
kar veslo zdaj v dlán Pa jáderno v drugo tam	stran	Čez šumno prepêlji nas Savo! Čuj, turško rumêno	A
... Po ženi beli Neža v	stran	Pogled obrne tih, plašán: Nikjér je botre tuje	A
Ali slutnja zlate sreče, ki odseva daljno	stran,	ali drag spomin me vleče ven iz sobe ‒ ven na	A
stopinj preurna hoja zanesla ga na vek je v drugo	stran.	Srce hitelo koprneče od sreče je in ne do sreče	A
medved, sam se rad ogane, ljudem nelovskim v	stran	ali nazaj; a kdor zada mu krvaveče rane, on	A
opravljala, ovajala, kadar pojdem na zahodno	stran	odtodi tvoja bradica lepà. Ljubi me, deklica	A
dejal repeč: »Naredi mi zibko pisano, na eno	stran	rožo narisano, na drugo stran nagelj rdeč, da	A
pisano, na eno stran rožo narisano, na drugo	stran	nagelj rdeč, da bo zibala, da bo sanjala, z	A
stran 88 . \/ In delam zibko pisano, na eno	stran	rožo narisano, na drugo stran nagelj rdeč, da	A
pisano, na eno stran rožo narisano, na drugo	stran	nagelj rdeč, da bo zibala, da bo sanjala, z	A
Kaj mi je vleklo poglèd, ko je govoril, na	stran.	Gladko je vrela ti 'z ust učenóst, prijatelj	A
pozdràv roké mi ne podáš ozíraš se od mene v	stran	kot da me ne poznáš. O da bi te nikoli	A
zgrábi sivo brado mojo pa me pahne v	stran	... V sveti službi Alahovi jaz sem osivèl	A
Bogve, kolikrat je nagnil dan se na večerno	stran,	oj Milena, kaj odlašaš da te ní čez ocean	A
na drugi dan: in tebi sije zdaj svetlejša	stran.	Visoka stena je med nama vstala; a takrat	A
njen obraz, v tlà je gledala devica, v	stran	sem se obrnil jaz. Ljubica, le hitro, hitro	A
stikajo glave! Za trenotek obrni se malo v	stran	pa naroči mi čašo kave ...“ In dviga in širi	A
nagnila. zakaj v obraz tako blediš, zakaj se v	stran	oziraš?“ ”Poglej, nevesta, o poglej	A
zatajil in ga ne poznam več, ni bilo moje.	Stran,	strahovi! Vse, kar imam lepega in dobrega iz	A
na drugi dan; in tebi sije zdaj svetlejša	stran	... Visoka stena je med nama vstala.	A
rokó; kedàr v okó ti gledam jaz, pa v	stran	obrneš svoj obràz ... Samó enkràt se nasmehljàj	A
njen obràz, v tlà je zrla moja draga, v	stran	sem se obrnil jaz. Ljubica, le hitro, hitro	A
stíkajo glave! Za trenotek obrni se malo v	stran	pa naroči mi čašo kave ...“ 4 Ne	A
zakaj v obraz takó bledíš, zakaj se v	stran	oziraš?“ ”Poglej, nevesta, o poglej	A
usmiljeno in blágo, ljuba Nina, mi pošlji na to	stran	kozarec vina! -	A
Zato pojdi, pojdi, pojdi, pojdi nekam daleč	stran	‒ čim dlje od mene stran! ‒‒‒ A visoko tam gori	A
pojdi nekam daleč stran ‒ čim dlje od mene	stran!	‒‒‒ A visoko tam gori, visoko tam gori je jasno	A
žalost pa je v duši razlita ‒ ne rabim te, idi mi	stran,	a žalost ne gre mi proč skrita. Čemu sem otožen	A
še, poslušam plašan, rokó si polagam na levo	stran.	Še bije srce mi, še moči je, oja!	A
žalost pa je v duši razlita ‒ ne rabim te, idi mi	stran,	a žalost ne gre mi proč skrita. Čemu sem otožen	A
ozarjeno. Prerojena v njih sveti zapadna se	stran,	tak nam upanja polno je novo življenje, ‒ čez	A
še, poslušam plašan, roko si polagam na levo	stran.	Še bije srce mi, še moči je, oja!	A
smrt si plašan,« ponovijo še drugi, podijo ga	stran.	»Dom si zapravil, denarja nam, priti nazaj spet	A
krmežljavastim plevelom med betonsko fugo, ko časopisna	stran	na zidnem pomolu vztraja samotežno skupaj z	A
glasnó; Ti pa od mene sladko svoje Obračala si v	stran	okó. „Zastonj ti jok in žalovanje, Zastonj lijó	A
ravnina; Sercé, okó pa meni ne miruje, Obrača v	stran	se, kjer Triglav kraljuje, Krog njega nižjih	A
Tedaj bo pa vse končano; Peljali se bomo v južno	stran,	V preljubo belo Ljubljano. Oh! ko me zagleda	A
pa vse končano; V pok�j so ga nesli v južno	stran	Ob potu v belo Ljubljano. ‒ Turki na Slévici	A
Kàj ne, moj bratec! da to ne bo? Kaj v	stran	od mene obračaš oko? O spomni se jih, ki v grobu	A
čujte, sodniki? Kaj stresate glavé, kaj v	stran	očí Obračate, kaj groza zdríza vas? Strah vas	A
nem, le dvoje sivih vran je odletelo v južno	stran.	Iz dalje čul sem kakor rekviem: »Kaj bo z Japonsko	A
pokril čez glavo in ugasnil glasbo, dal blazino	stran,	pokrižal se, in, že napol brljavo Gospodu rekel	A
verjetno v njej ni več niti duhov. Le par korakov	stran	jutránja gneča in tiri pred menoj. Zopet bo	A
teden že prebral. Zdaj ga bom upokojil, na	stran	ga dal, počival bo tu zadajle, v omari. Čez	A
dva se neprestano gledata. Le eden je obrnjen	stran,	zaznamovan, v spomin človeku, ki ni ljubil nikogar	A
se neprestano gledata. Le eden je obrnjen	stran,	zaznamovan. Rože V temni sobi leži pijana	A
mescev pet sva videla se spet; povesil jaz oči, v	stran	gledala si ti. In skor da bi se smeh polotil	A
travi Zarja rumena objema hribe na večerno	stran,	v boju z mrakom že pojema, v grob se ulega beli	A
govoril, tako je res storil, prišel je na pir. Na	stran	se je usedel, ni pil in ne jedel raztrgani svat	A
kar od vekomaj je sojeno biló. Daj, da stopim	stran	izmed ljudi, daj, da stopim in da se ne vrnem	A
kam bi zletela? Tja bi zletela na štajersko	stran;	ljubemu tam bi na okence sela, pa o zvestobi	A
da b′ b′li zbran′ na ta soden dan na desen	stran′	. En starček je živel En starček je živel tam	A
smrt, moj hramček bo zaprt, moj glažek bo na	stran′	, jaz bom pa pokopan. Ne bom več vinca pil, bom	A
svetli. »Le dol se k meni usedi na mojo desno	stran,	da mi boš ti povedal, kak je vojaški stan.«	A
stan.« Jaz bi se k tebi usedel na tvojo desno	stran,	ko bi za gvišno vedel, da sem tvoj fantič sam	A
Jav ... Večkrat se krega, goni me	stran,	ker ne zaslužim tudi postran′. Jav ... Revež,	A
prinesem luč. Le dol se k meni usedi na mojo desno	stran,	da boš mi kaj povedal, kakšen je vojaški stan	A
Sonce že doli gre Sonce že doli gre, luna na	stran	stoji, treba jemat′ bo od ljub′ce slovo. »Fantič	A
poizvedovanje dal sokola. Mojbog, je to na oni	stran	potoka? ... en porod, eno pesemsol! Bom tvoja	A
ranjenih medle podobe zveste, zaljšane z okraski.	Stran	od srca so dvignjene roke k rečem, potuhnjenim	A
maščevana kri je za jutra in za dne, podim ga	stran.	Obletnica: brez kože in kosti je, zdaj vrhovina	A
živalska vojska, dobro ve. Je slava le na oni	stran	stran potoka. Je juntez tam, in gol in bos čepe	A
vojska, dobro ve. Je slava le na oni stran	stran	potoka. Je juntez tam, in gol in bos čepe pobira	A
V zapeljevanju hotnice in skale v napačno	stran	so nagnili obalo. Nad njo pa poplesava črno	A
Je dobrotnik in nasprotnik. V napačno	stran	so nagnili obalo, se splašena ponoči poravna	A
prenese rane in sledi. Je božji sin na oni	stran	potoka; me kakor poželenje spreleti in v meni	A
nekoč ta obraz drugam in vidim drugo, svetlejšo	stran.	Raztrgana golobica Pridi, raztrgana golobica	A
da sem mu mogel z obliži povezati poškodovano	stran	oprsja, na kar mu je toliko odleglo, da se je	A
več, da le kurijo! Zdaj pa poglej na nasprotno	stran	v Puščavo! Paljkovi vežejo vinograd; iz gmajnske	A
nazaj in počaka na cesti, kjer se odcepi pot v	stran;	kmalu pridem s kolesom za njim. Hitro sem odpravil	A
Duhovnik in cerkovnik sta se odmaknila na drugo	stran	postelje, kjer je slonela ženina glava, jaz	A
družine sem potegnil dekle s tisoč tedni na	stran	in ji zašepetal na uho: »Držite se očeta in	A
vanjo skozi vrata od spredaj, ampak je zavil na	stran,	kjer je bilo v tleh pod hišico nekakšno duplo	A
Ozdravel ni več popolnoma, bolezen mu je desno	stran	pljuč deloma uničila, deloma stisnila, zato	A
obležim, pa me ne bo več dol.« Glavo obrne v	stran,	kakor bi iskal po temi; oči mu silno utripljejo	A
Drozeg zamahne še enkrat trudno, se obrne v	stran	in se nasloni resignirano na palico. - »Po mizarja	A
esarskega teleta. Tresoč se od jeze, se obrne ona v	stran;	obraz ji je ves napet od rdečice, potne kaplje	A
Tesno mu je, da se mora prekobaliti na drugo	stran...	Pred Nežo ni v pravici.	A
njeno laket in jo vlači za seboj. Ona gleda v	stran	in trga liste z grma.V temi se ji beli gladka	A
« Rebcu se posreči, da potisne Tono malo v	stran	in ji zajezi ploho psovk.Toplo ji govori in	A
Drozeg si oddahne. Čelhar se obrne v	stran	in pljune izmed zob.S komolci se naslanja na	A
ob cesti, oprt ob dvoje palic, glavo okorno v	stran	obrnjeno, kot bi ga držalo v tilniku in v sklepih	A
povešena navzdol; leva roka, leva noga, vsa leva	stran	mu je otrpla.Obraz mu je modrikasto rdeč, oči	A
hoče uiti izpod neznosne teže, ki mu tlači levo	stran.	Sapa mu grgra iz ust, pri izdihavanju se mu stresa	A
Pa se zdajci zdrzne in si ogleda svojo levo	stran...	Ali je njegova?	A
in tistimi, ki so vladani, ter da ima vsaka	stran	določene pravice in obveznosti, ki izhajajo	A
veriga vagonov spet vrača in bezlja samo eden	stran	po drugi progi kakor razposajeno teličko.Še	A
majice mu je zdrknila čez ramo. Za hip pogleda	stran,	nato se napeto zazrè v skupinico. »Kaj je cesta	A
Tako sedijo in čakajo. Trideset korakov	stran,	na levo molí iz stebra železni komolec s semaforjem	A
pa se je ustavil. Naj teče čez most na drugo	stran	proge?Naj teče naprej po cesti?	A
prestopil, se je premaknil tudi Lojzek na drugo	stran	štedilnika. »Nisem kradel,« je spet rekel in	A
je odbirala ciklamne in lučala ovele cvetke	stran.	Potem je izbrala šopek in ga potresla, da so	A
učitelje, lekcije, vse bi bilo treba pomesti	stran	in začeti od kraja. Stara gospa je pogledovala	A
A kaj, vse slovenske železničarje so poslali	stran	iz domačega kraja.Da, ko se je vrnila iz Rima	A
starka sicer še diha, a bo kmalu tudi po nji. A	stran	od tod, proč, moj bog, proč! 3 Tedaj se je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani