nova beseda iz Slovenije
Postavi konzervo na mizo. Postavil sem jo na eno | stran. | Iz drugega predala pa sem potegnil pendrek. | A |
predala pendrek in ga nežno položi na drugo | stran. | Takole. | A |
stopi k oknu in nekaj časa opazuje nasprotno | stran. | JOŽEF: Mislim, da je zaspal. | A |
temnimi barvami. LEŠNIK Ti vidijo samo eno | stran; | zato sodijo enostransko; in ker jih noben pomislek | A |
ČUREN Kaj pa vaša beseda? LEŠNIK Na to | stran | me ne veže.Pri Stoparjevih bi se bil žrtvoval | A |
dva mernika. DOBRIN Aha, pa že spet na to | stran | taco moli.‒ »Slikarju Milanu Čopu smo naročili | A |
dolžnik, da se ne znajdete več. Ampak na mojo | stran | nič.Koliko pa bi mi bili vi dolžni? | A |
Žandarji te odpeljejo, da bo mir pred tabo. | Stran! | Zgubi se! | A |
njemu. Nato se mu iztrga ‒ in vstane izza mize: | Stran, | stran, Ferjan.Vidiš, Ferjan, samo to imam, to | A |
se mu iztrga ‒ in vstane izza mize: Stran, | stran, | Ferjan.Vidiš, Ferjan, samo to imam, to svoje | A |
Razdeliš težo, ne, malo na to, malo na ono | stran, | in se boš že preguncal do Vrat, porka malora | A |
postelje, ko se težko telo prevali na drugo | stran. | Najrahlejši glasovi prebujanja. | A |
Boljši ljudjé so šli z manjšo glorijo na óno | stran! | - Ampak nocoj kar poveži svojo culo, kar poveži | A |
bi ne zasúknila stvarí ne za ped in na nobeno | stran. | MINKA: Ta mlačnost ... GENI: In malobrižnost | A |
znano, da so se časi v naši domovini na lepšo | stran | zasuknili in da je ljudstvo razodelo, kaj hoče | A |
hódi za mano ... kaj bi storil pameten človek? | Stran | bi se ozrl in bi šel po svoji poti.- Gospod | A |
Ne krvi! Kmetje ga sunejo v | stran | in silijo proti Jermanovemu omizju. GLASOVI | A |
nenadoma objame. O Novljanče, ti ne smeš iti | stran! | Blago mi je pri srcu kadar te vidim. | A |
NOVLJAN: Da bo videla. MRVA: | Stran | z njo!Vstane hitro, hití k Poljančevi postelji | A |
MARTA: Da bi mogel človek tako odtod ... kam daleč | stran. | Kakšno življenje! | A |
treba je misliti ... misliti. Denimo vse na | stran, | kar diši po različnih mehkih čutih. Vzemimo | A |
Lahko si mirna! ANA gre v | stran, | zakrije z roko oči: O Bog! ALMA: Dà, dà | A |
nogami, kakor kje drugod. Toda denimo to na | stran | in pomislimo samo na tovarno, na gozde in žage | A |
Jakob, - ti govoriš blazno. RUDA: Zato hiti | stran | od mene. BROŠ in ANA iz obednice. | A |
naložite sami te skrbi? DOLINAR se obrne | stran | : To je nečloveško ... DOBNIK Justinu: Dolinar | A |
da naj pusti ljudi pri miru ... Stopi z njim v | stran. | BROŠ Ani s surovo strastjo, blizu nje, | A |
objamem te do omedlevice ... ANA: Pojdite | stran | ... stran ...Oba v obednico. | A |
objamem te do omedlevice ... ANA: Pojdite stran ... | stran | ...Oba v obednico. | A |
Jaz ne morem več ... Vzemi me s sabo, Ivan, | stran | odtod ... BROŠ: Nevestica, zakaj bežiš pred | A |
zdelo, kakor da bi bili kolebali na to in na ono | stran | in kakor da bi si ne upali na glas povedati | A |
sem tak slabič. Ljubezen mi je v nogah, neče | stran. | KRNEC: Malo preveč si pil; sedi in jej! | A |
pojdi, Pepček! PEPČEK: Ali gre Nina za zmerom | stran? | FRANCKA: Za zmerom! | A |
pogledal z ljubeznijo in sovraštvom in bi moral | stran, | Francka, na cesto, da bi se skril od sramú in | A |
FRANCKA veselo, se ga oklene z roko: Maks, | stran | odtod, trepetajoča: Maks, še nocoj!... MAKS | A |
odtod, trepetajoča: Maks, še nocoj!... MAKS: | Stran | iz mrtvašnice - s tabo, Francka, v novo življenje | A |
ne vesti, če mi je kamen na poti, ga brcnem | stran. | No, ukazujte, poskusite! | A |
tisoč ljudi videlo in slišalo, bi se obrnili | stran | in bi rekli: Kralj na Betajnovi morivec!Kaj | A |
KANTOR zavpije brutalno, Francki in Nini: | Stran! | Francka in Nina v spalnico. KANTOR prime | A |
jokaje: Oče je imel palico! KANTOR ga sune | stran, | vrže palico v kot: Spat! Hani: Idi! Hana | A |
FRANCKA si zakrije obraz: Oče, jaz pojdem | stran, | za zmerom... KANTOR glasno, strahoma in obenem | A |
sem tvoj oče, usmili se!... Če pojdete zdaj vsi | stran | od mene in me ostavite samega, čisto samega | A |
pragom in bi se jokala!... Francka, ti ne moreš | stran. | Pri meni ostanete vsi, privezani ste name. | A |
Kdor hoče naprej, mora naprej, mora brcniti v | stran | vsak kamen, ki mu je na poti, mora če je treba | A |
od glave do nog, da sem se morala obrniti v | stran, | če je kdo šel mimo.Od jeseni te nisem videla | A |
in da si pravičen sodnik. MILENA se ozre v | stran, | govori tišje: Ko sem šla skozi park, še nisem | A |
sladkosti, pa bi se ljudje zlovoljni ozirali v | stran: | ”Pusti me, ne maram!Pelina mi daj!“ | A |
kamen je leglo to noč na moje srce, in neče | stran. | Ali verjameš spominom? | A |
Postavila bi se bila k oknu, vsak na svojo | stran, | in bi gledala naskrivoma... če bi se ona ozrla | A |
Iztegne obedve roké, gleda svečano proti stropu: | Stran | od tod, izkušnjavec, nevernik, stran iz tega | A |
stropu: Stran od tod, izkušnjavec, nevernik, | stran | iz tega kraja, stran iz doline šentflorjanske | A |
izkušnjavec, nevernik, stran iz tega kraja, | stran | iz doline šentflorjanske!... Stojte, rodoljubi | A |
in plaho: Zapiši zraven še Jacinto! PETER: | Stran, | kanalja! JACINTA: Stran! | A |
PETER: Stran, kanalja! JACINTA: | Stran! | Zlodej pobegne skozi duri | A |
PETER: Poljubi! ŽUPAN poklekne: Ozri se | stran, | dolina šentflorjanska! JACINTA vesela: O | A |
In ti veš dobro, da me s tem sramotiš in v | stran | potískaš ... PAVLA: Ali zakaj me mučite?Zaklenite | A |
... Posloviti se nimam od nikogar, - in potem | stran, | stran ...Zdaj pride vsak hip, da me reši; - on | A |
Posloviti se nimam od nikogar, - in potem stran, | stran | ...Zdaj pride vsak hip, da me reši; - on je edini | A |
Pazíte na njegov obraz, kadar molčí in gleda v | stran, | - takó truden in izmučen, da je vreden sočutja | A |
romantičnih duš, kakor Mlakar. Hrepenela je | stran, | kam drugam, daleč iz svetá, ki se ji je videl | A |
svetom ... Pomislite, gospôda: - pahnila me je v | stran | ... in kričala in jokala, ne da bi ji kdo kaj | A |
Udari! | Stran | s Capuleti!Z Montagueji stran! | A |
Stran s Capuleti! Z Montagueji | stran! | Capulet v domači obleki in grofica | A |
GROFICA CAPULET Stvari so take - dojka, idi | stran, | na samem moram govoriti z njó.Dojka, le pridi | A |
neumite, je to prokleto slaba reč. PRVI SLUGA | Stran | s stoli!Odmaknite mizo! | A |
Razbojniki, več luči! Mize | stran! | Ne kuriti, dvorana je prevroča! | A |
vrtom Romeo nastopi ROMEO Kako bi | stran, | ko je srcé mi tukaj?Zamrzla zemlja, solnca si | A |
njenem vestalskem, bolnobledem oblačilu - vrzi ga | stran! | Dá, ona je, ljubezen moja. | A |
običaj, rada bi zatajila, kar sem rekla, - a | stran | z dostojnostjo zunanjo zdaj!Povej mi, Romeo | A |
tebe, luči moje. - Fant k ljubici, ko šolar | stran | od šole: od ljubice, ko šolar proti šoli.Oddalji | A |
Ali si ga našla? Pošlji slugo | stran! | DOJKA Pred durmi čakaj, Peter! Peter odide | A |
Béži! Knez te obsodi na smrt! Romeo, beži, | stran | odtod! ROMEO Gorjé mi, sreče norcu! | A |
vrača mu jo ročno z jeklom svojim. Romeo kliče: | Stran, | prijatelja! narazen!In hitrejša kakor jezik | A |
. / stran 210 . / Nesite truplo Tybaltovo | stran! | In pómnite: če milost se usmili morilca, je morilec | A |
zakonih naših smrt. A blagi knez je sunil zakon v | stran, | izpregovoril ni besede črne in izpremenil ti | A |
njihov poljub. To smejo muhe, jaz pa moram | stran, | one so narod prost, prognan sem jaz.In praviš | A |
- Kdo je? - | Stran, | Romeo! Vjemó te!- Le za hipec potrpite! | A |
to vse troje, in zdaj bi vse nakrat zalučil | stran. | Ti skruniš vednost in ljubezen svojo in svojega | A |
Lahko noč! ROMEO Radost vseh radosti me kliče | stran, | drugače bilo bi slovó mi težko.Z Bogom! | A |
pogasila, na hrib megleni pleza čili dan; brž moram | stran, | odlašanje je smrt. JULIJA Zaupaj mi, ta | A |
Hiti! | Stran! | Škrjanec je, ki poje tak hripavo, zavija krivo | A |
Ta glas je vzbudil naju iz objema, podí te | stran, | ker oznanuje dan.Že je svetleje zmirom in svetleje | A |
Mož! Kaj moraš | stran? | Sporočaj mi, o dragi, vsak dan v uri, minuta | A |
hvalil ga pač tisočkrat brez mere in brez mej? - | Stran, | svetovalka!Zdaj sta si tuja ti in srce moje | A |
Noč zakrij me za trenotek! Stopi v | stran. | Romeo in Baltazar z bakljo, sekiro | A |
da je bil usmiljen obupanec, ki ti je vélel | stran. | PARIS Rotenje tvoje me ne briga nič in | A |
JULIJA Le pojdi, beži! Jaz ne pojdem | stran. | Kaj je to? | A |
Jaz mislim, da je bolj razpoložen na duševno | stran | ...In pri Grozdovih še celó ne. | A |
. / stran 190 . / Gruden zamahne in gre v | stran. | KREMŽAR: S primerno taktiko, z opreznimi | A |
GORNIK: Gospod Ščuka, jaz sem se ozrl v | stran! | ... | A |
prehitel, - ne? . / . / stran 231 . / Gre v | stran, | zamišljen.Hm ... | A |
Hvala, gospod Gornik! ... Se obrne v | stran | in se pogladi po čelu.In se je zjasnilo ... Bog | A |
Resno. Morda je kriva neka posebna | stran | mojega značaja.Premehak sem namreč. | A |
pri meni, če zapiha veter le nekoliko na mojo | stran. | Prišli so k vam, ker so se zmotili. | A |
GROZD zamišljen: Leglo mi je na srce, in neče | stran! | - Z Bogom, milostiva! | A |
razburjen GRUDEN: Doktore; - stvar je pri kraju, | stran | z neumnostmi. Zdaj moramo nastopiti energično | A |
GROZD: Gospod Gornik! KADIVEC: | Stran, | gospod Gornik! GORNIK se okrene: Z Bogom | A |
za našo Pepco hodi. Ko se nas privadite, še | stran | ne boste hoteli. PEPCA (vstopi): Prosim | A |
nasprotnika. (Se obrneta in gledata v tisto | stran, | odkoder sta prišla.) ANDREJ Kakor veš. | A |
ki pa se od mene proč obrača. MENIH na | stran: | Tu pa treba več izvedeti.Tugomeru: Katera | A |
pridobljen, mora biti! Kako, tega ne vem še, samo ono | stran | sem našel, kjer mu moremo do živega priti, kakor | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |