stran (801-900)

krik prejšnjega večera se je oglasil nenadoma:	Stran	- stran odtod! V tem hipu je tembolj	A
prejšnjega večera se je oglasil nenadoma: Stran -	stran	odtod! V tem hipu je tembolj zahrepenela	A
izmaknila Minki roko in je odločno stopila na drugo	stran	ceste. »Ne vem, ali je to hudobno ali	A
Segla je po knjigi. Ali že drugo	stran	je brala brez zanimanja, dokler se niso zmedle	A
Kdo vas je klical!	Stran!	« Jok je poskusil napraviti gaz med možmi	A
sklepov, katere je sklenila v pretekli noči:	Stran!	Kakor pribito in nepremakljivo, kakor dovršeno	A
Alena mu je ponudila stol in sedla na nasprotno	stran	mize.Nervozno je zvijala robec in gledala na	A
knjigo, brata sta sedla k peči vsak na svojo	stran.	»Gašper!«	A
začelo tako tolči, da je pritiskala roko na srčno	stran.	Le še nekaj korakov je bila od hiše.	A
Pri nas bosta. Kajne, oče, da ne smeta	stran?	« Šimen je hodil in hodil.	A
noge in omahovala zdaj na eno, zdaj na drugo	stran,	ne da bi se bil voz na kritični točki premaknil	A
trdo, ozko pregrado med sedeži na eno in drugo	stran,	in zatisnil oči.Nekaj časa je tilnik prestavljal	A
odtrgala oči od nje in se ozrla še na drugo	stran	klopi, desno od polkovnikovega sedeža. Komaj	A
obrnila se je k meni, brž ko sem pokukala na njuno	stran,	in mi z nasmehom rekla: »Kako to, da	A
in grmičje pred seboj zdaj v to, zdaj v drugo	stran;	bela in nepredirna, podobna zavesi drobnega	A
obljubil, da nas bo odpeljal na italijansko	stran.	Že zdavnaj bi moral biti tukaj.	A
je še pol minute, odgrnil loputo in stopil ob	stran.	Albin se je brez besede prismukal do	A
kontrolo nad padalom. Spoznala je, da je omahnilo v	stran.	Poskušala ga je zravnati, a se ni dalo.	A
tako zvišali, da nisi kjerkoli prišel na drugo	stran.	Ljudje niso spali tako dolgo kakor v poznojesens	A
blazino in vrgel desnico daleč od sebe, na mamino	stran.	Potem je obmiroval, velik, težek, izčrpan in	A
zdaj nima nobene zveze več. Stopila je ob	stran.	Zdaj samo še opazuje.	A
je zamrmrala Martina in se obrnila na drugo	stran.	Odejo si je potegnila skoraj čez glavo.	A
»Pústi me! Pojdi	stran	od mene!«Jok ji je pačil in lomil glas, da jo	A
gibom svoj edini težki pramen las vrgel na drugo	stran	glave.Jernej jo je potegnil za kitke.	A
edini pramen las, ki si ga je metal na drugo	stran	glave in za katerega se mu je v kritičnih trenutkih	A
premika. Kam se bo končno prevesil, na katero	stran?	‘A zakaj Veronika ne bi smela omahovati?’ se	A
škripec, boš že videl! Mislijo, da si devljem na	stran.	Hudiča si devljem!	A
že lahko vžge motor. Tine je stopil na drugo	stran	ceste, kjer je čakal avto.Spustil se je na svoj	A
mero vedrine, je videl temne kolone usod, célo	stran	zgodovine, polno upanja in junaštva.On sam je	A
je pa neusmiljeno kinknila na eno ali drugo	stran,	se je zdaj mahoma predramil, da bi se udeležil	A
mize. Prijel jo je in jo nalahno položil ob	stran.	Rjuho, s katero so bili pokrili Tineta, je potisnil	A
prepreženi, močni zagoreli roki, ki je podpirala to	stran,	in na njegovih razmršenih, v sprijetih pramenih	A
udarilo. Ko se je bilo neurje odvleklo na vzhodno	stran	čez hribe, je voda nagloma odtekala in skozi	A
je res premaknil in brez šuma zdrknil na levo	stran	kapele.V ozadju je zazijala mračna duplina,	A
je jokala in zatrjevala, da ne pusti bratca	stran.	Edino Lovrek sam je bil čudno miren, kakor da	A
opletajočega se spremljevalca s silo potiskal na drugo	stran,	ga je spreletavala zona.Kar oddahnil se je,	A
žvižganje napove drugi, še daljši skok na nasprotno	stran.	Nazadnje se zapodi pošast v votlino, iz katere	A
preplašen. Tiho in previdno se zadensko pomika	stran	od nevarnega kraja, in šele ko je po svojem	A
posojilnice v bližnjem mestu in pokazal na prvo	stran	zgoraj, kjer sta v lepi pisavi blesteli imeni	A
povedati. Lovrek se je obzirno umaknil na	stran,	a že v prvem hipu je začutil, da mu je Vidin	A
je polastilo čustvo neskončne osamljenosti.	Stran	odtod, stran odtod!S spremenjenim obrazom je	A
čustvo neskončne osamljenosti. Stran odtod,	stran	odtod!S spremenjenim obrazom je dvakrat ali	A
»Imenitna zamisel!	Stran	z Gradniki!Stran tudi s poslednjega koščka zemlje	A
Stran z Gradniki!	Stran	tudi s poslednjega koščka zemlje, ki je še njihov	A
neizgovorjenim besedam. »Ob prvi priliki na drugo	stran	- k bratom Srbom ...!« Svečana tišina	A
In ona ne bo niti slutila, kako ga vlečejo	stran	od nje ... Kakor obstreljen plane kvišku	A
je v redu!« »Ti pobegneš za onimi na laško	stran,	kajne?Mene boš pustil tukaj ... ne?	A
poskakali na tla ter odhiteli vsak na svojo	stran.	Eden izmed vojakov v oguljeni, umazano sivi uniformi	A
ciganko se vendar ne boš ...“ Govornik je skočil v	stran	in nagnil glavo; pivo se je razškropilo po mizah	A
nanje željno in boječe, obrníli so se odtujeni v	stran.	”Kakó je veliko in krasno; a jaz sem ga izgubil	A
Frčajevo Hano, pa sem pogledal v nebo ali pa v	stran,	namesto da bi jo presrčno pozdravil.Kako čudno	A
po žveplu in smoli!“ . / . / stran 219 . / ”	Stran	od mene, pa ne bo dišalo več!“ je odgovoril	A
pa lazi še v cerkev za mano, izkušnjavec!	Stran	se poberi, v imenu božjem in vseh svetnikov	A
pobožno mislijo in besedo, se je ozrl na drugo	stran,	na zaželjeno, in vztrepetalo mu je srce.Zakaj	A
oprezno, da bi ne ciknil ne na to, ne na ono	stran.	”Čuden duhovnik!“ se je oglasil zanikrno	A
Hana resno in s poudarkom. ”S te ceste pa kar	stran!	“ je pomislil urno Aleš ter je nemudoma zaokrenil	A
je bilo okno nastežaj odprto, je omahnila v	stran	in se je trepetajoč pokrižala. ”Kaj je planilo	A
“ ga je spreletelo; porinil je steklenico v	stran,	pa je ugledal čudoma, da je že prazna in da	A
tuje obraze. Nagnil se je narahlo na desno	stran	in je položil roko na sosednji stol. ”Tak	A
Kako bom zasuknil, ko tiščiš in siliš na ono	stran!	“ ”Pa na to!	A
stran 243 . / Ženska se je umaknila z otrokom v	stran,	kakor da bi ga hotela obvarovati zlega.	A
bilo ...“ ”Saj tudi angel varuh morda časi malo	stran	pogleda!“ je mislil Aleš.”Zmerom se ne bo sukal	A
varuh takrat ne bo mižal in tudi ne bo gledal	stran	... V Ko se je vračal Aleš iz Ljubljane	A
izkušnjavec se vrti tam zraven, tam okoli se podi ...	Stran,	kanalja!“ Zamahnil in švrknil je tako močno	A
svoj kozarec po mizi in gledal sramežljivo v	stran.	Ona se je nasmehljala in čudovita rosa je zakrila	A
Mojega moža!“ Gospa Tarmanova se je ozrla v	stran.	”Vaš gospod soprog je v Dolu?“	A
uradnik ... Ravno zdaj se je sem ozrl, - poglejte v	stran,	gospod Šlibar, sicer bo mislil, da njega opazujemo	A
zardela še hujše; gospa Murnova pa se je obrnila v	stran	in molčala. Mati je poklicala Stanko v kuhinjo	A
Gospodična Butnikova je držala glavo na desno	stran	ter črhnila časih s solznimi očmi o ”poeziji	A
bil, saj sem bil!“ je hitel. ”Pa so me spodili	stran!	“ In zdelo se mi je, da je narahlo zardel	A
sva ugledala hišo in v oknu luč, me je vlekel	stran	...Dolgo pot ima še pred seboj, neznano dolgo	A
ogrela, pa se je ves tresel in me je vlekel	stran.	Bal se je ljudi; in jokal je brez nehanja, še	A
ga prašal. Ozrl se je z nemirnim pogledom v	stran	in je zardel. »Ne še...«	A
František mu je pogledal v obraz in je takoj obrnil	stran	pogled. ”Hudo si bolan, ne hodi na pot ...	A
odtrgala garnira od krila. Brž se obrnem na drugo	stran,	da bi on tega ne videl ...Kaj pravite, kdo je	A
sključene postave. Nagibala se je zelo na desno	stran,	ker je nesla na levi roki težko košaro. Stopil	A
Čakajte, da pogleda sem ... Zdaj se obrne na to	stran,	- glejte!“ Gospá se vnovič globoko prikloni	A
zunaj.“ ”Torej z Bogom, gospá; jaz pojdem na to	stran;	obiščem vas v kratkem.“ ”Ali res pridete	A
prišel hlapec z zaspano svetilko, svetil je na to	stran,	na ono stran, postavil je naposled svetilko	A
zaspano svetilko, svetil je na to stran, na ono	stran,	postavil je naposled svetilko na tla in se je	A
se je vrnil v vežo in se je nameril na drugo	stran	proti dvorišču.Tam je sedela na pragu stara	A
premišljeval Martinec. ”Kako dolgo, in nisem mogel	stran!	Kakor pričaran.	A
ga je pripeljal v mesto. ”Kdo pa te je gonil	stran,	budalo?“ so ga pozdravili v mestu; pozdravile	A
ozre se name, ne reče adijo; sunila me je v	stran	kakor kamen, brez usmiljenja.“ Komaj deset	A
naravnost preko laza; časih so zavili nenadoma v	stran	in so napravili velik kolobar. Hlapec je stopal	A
pod pazduho. Ozre se plah na to, ozre na ono	stran:	”Kako ves si naš!Kako smo vsi tvoji!	A
slabo oblečen študent z jako dolgim, nekoliko na	stran	zavitim nosom in rdečimi, zaspanimi očmi. Delal	A
nazaj, porinil ga zopet naprej ali zasukal v	stran;	tu se je pokazala roka nekjé zadaj in zamahnila	A
par korakov, zdrznil se je in odhitel na drugo	stran,	-- zaletel se tu pa tam v kakega pasanta, zavil	A
poljubil, ko je gledal izpod tihih vék v drugo	stran	- snov!Beseda, ki jo je bil nalašč tako uganil	A
stvar in pomočil roki do komolcev v vodo. ”	Stran!	Za božjo voljo, stran!	A
”Stran! Za božjo voljo,	stran!	To je -- vodnjak!“	A
poznal; kadar je pogledal name, obrnil sem oči v	stran	in začel z vso gorečnostjo komurkoli razlagati	A
njen obraz ga v srce dregne“ pogledal sem v	stran	in zapazil, da sedi ona poleg mene.To me ni	A
Jaz sem se prilagodil. Kako bi človek v	stran	iz te goste in zagozdene procesije, ki se peha	A
široki cesti, družba imenovani? Kdor hoče v	stran	in na svojo pot, ga pohodijo v kri in blato	A
... Z Bogom!“ Pogledala je v	stran	in se hitro obrnila k vratom, kakor bi je bilo	A
zlobnosti, da se Marijca strese in pogleda v	stran.	Začne jo mučiti nestrpnost, čeravno je že na	A
koraki na oder. Vsi gospodje se obrnejo na ono	stran,	kjer se odkašljuje gospod Škilec. ”Gospôda	A
nisem maral. Ko sem skodelo nejevoljen porinil	stran,	je zastrmela name vsa užaljena in prestrašena	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani