oče (901-1.000)

predeva sem in tja kupe letakov in časopisov. Njun	oče	je neznansko občudoval špansko dramatiko. Posebej	A
zločinski luknji je moral odrasti! Mati kurba,	oče	konjski mešetar.Hudič je bil zraven tako rekoč	A
gostilnah in se pajdašila s pijanimi moškimi,	oče	pa je potem začel goljufati pri konjskih kupčijah	A
ta ne plača davka, zdaj oni pretepe krčmarja (	oče	in mati sta globoko vzdihnila), zdaj prvi ukrade	A
Kazelj Locatelli se je obupano oziral k Doroteji,	oče	in mati sta začudeno gledala, kaj se tu dogaja	A
Nastal je peklenski trušč.	Oče	krčmar je pograbil svojo ženo od zadaj čez trebuh	A
moža, da bi jo čimprej odpeljal iz tega pekla.	Oče	krčmar je molče gledal predse in škripal z zobmi	A
ljubosumja napadel. Menda sta se sodnik in	oče	krčmar pod mizo valjala, ruvala in grizla.Menda	A
obtožitelje in zagovornike; ta noč, ko njen	oče	izsušen in utrujen s podplutimi očmi v sodnem	A
tisto oceansko morje, o katerem je pripovedoval	oče	in ki se izliva v velikanski slap... velikanska	A
hudiča, kot pravi njena mati, kot pravi njen	oče,	s tisto vdovo gre Herodež in naenkrat ji je	A
čez njihove glave in vzlebdela v zraku. Bog	Oče	ob stvarjenju sveta, obdan z angeli, aleluja	A
zdravili nemirne živali, kjer je bil vsako noč njen	oče,	samo tiste drobne lučke so še utripale sredi	A
zatem pa sta že hrupno razjahala pred hlevi,	oče	je s svojim mirnim ukazovalnim glasom dajal	A
bil vročičen, bil je tisti pogled, ki se ga je	oče	ob vsej ljubezni do svoje starejše hčerke včasih	A
več tako, kot je bilo doslej. Videl je že,	oče,	take poglede, ni bil tako kratek čas na svetu	A
bila kmetica, kar je tudi bila, saj je bil njen	oče,	preden je postal oskrbnik barona Windischa,	A
lahko šla z njim, nekako, ne kakor je pričakoval	oče,	ne ravno tako takoj, ampak nekako pač.Običajno	A
to, da nečak barona Windischa, ki bi ga njen	oče	in njena sestra in njen brat tako radi videli	A
kmečka ženska, kar je v resnici bila, le da je	oče	hotel, da je Kristina hotela, da je navsezadnje	A
- Na zadnjem romanju, je rekel	oče,	so doživeli hude poplave.Blizu Koblenza so trije	A
Koblenza so trije iz neke dolenjske vasi utonili.	Oče	je sedel v kotu, nad njim je bilo razpelo in	A
In naj me ubije pogled na njegovo lepoto.	Oče	je umaknil pogled.Tu je bilo v njenem pogledu	A
tukajšnji kmetje, kakor je njemu pripovedoval	oče.	Zmeraj je vedel, kaj je dobro za gospodarstvo	A
srečala. Vsekakor je bil tudi to noč, ko je	oče	obtičal sklonjen nad praznim vrčem vina pod	A
vseh strani je zahrumelo, da hočejo poslušati,	oče	Tobija pripoveduje najboljše zgodbe, naj pripoveduje	A
pravi teater, ne pa tiste procesije in pasijoni.	Oče	Tobija si ni dal dvakrat reči, rad je pripovedoval	A
je, da se Franca ni še nikoli spečala. In naš	oče	se je na smrt stepel s sosedom. Materi pa je	A
Johan: Ja. Mati so umrli od žalosti,	oče	so se na smrt stepli, hiša je gorela, pram je	A
bukev ne bi tega sporočila, ni hotela, da jo	oče	odpelje do prvega zbirališča blizu Loke, sama	A
takšno pot? In tudi spala ni kaj dosti, kajti	oče	je izginil, najbrž k sestri v Ljubljano, še	A
je padla krona z glave, bodi resna, je rekel	oče,	življenje ni igra, kaj pa če je? je rekla, ni	A
resnosti pa ni nikoli nobene igre; tebe, je rekel	oče,	bo tvoja pamet še daleč pripeljala, zdaj jo	A
rekel brat: ti zmeraj hočeš vse po svoje; in	oče:	vrni se, Katarina, veš, kaj bi Neža rekla, še	A
njej v blodni noči, ko je sama v hiši, ko njen	oče	zgoraj v vasi s kmeti sedi ob žganju in govori	A
nemudoma. Samo da bi šel gor v ne bo, k tebi,	Oče	nebeški, in ne s tem hudournikom navzdol v zemeljsko	A
navsezadnje takšno zaščitništvo podelil njen	oče,	kakor ga je podelil župniku Janezu, preden je	A
še nikoli nihče ni tega storil zame, mama že,	oče	bi tudi, a noben moški.Edini moški, je pomislila	A
del tega sveta, sveta, v katerem so bil tudi	oče,	sestra, brat, vaški župnik, ulice, po katerih	A
morda kje na Bavarskem. Dobrava je bila še dlje,	oče	pod hišnim žegnom z obvezano glavo, najbrž se	A
dela, v kakršnem se je rodil in bo umrl njegov	oče,	takoj ko je bil dovolj močan, mu je pomagal	A
močan, mu je pomagal, ne ves dan, ne ves čas,	oče	je vlačil les iz gozda nad Zapotokom, sekal	A
sem in tja, živel je, kakor bo živel njegov	oče	do poslednjega dne.Vendar ne Simon, Simona Lovrenca	A
odločil, da ne bo živel, kakor je živel njegov	oče,	nekega dne je počakal rektorja na hodniku in	A
si s tistim človekom, ki je bi1 nekoč njegov	oče,	zavihala rokave, zdaj je postal v Hiši in v	A
prenašal tisti stari človek, ki je bil nekoč njegov	oče.	Ko je s krpo v oteklih in rdečih rokah sredi	A
je počel tisti človek, ki je bil nekoč njegov	oče,	ni imelo nobenega smisla, kar je počel sam,	A
skuhali, gotovo se je zaveda general Družbe v Rimu	oče	Retz, o tem ni mogoče dvomiti, problem dobro	A
153 . / Dunaju in v Parizu, kaj misli sveti	oče,	to ve samo Bog, a pravi čas bodo zvedeli tudi	A
reki v daljavi. Nekaj miru potrebujem, pravi	oče	Inocenc, pueblo je tako nemiren, zmeraj se kaj	A
poglede, tope in vdane, tako je gledal tudi njegov	oče,	turjaški podložnik, topo in vdano.Težko jo bo	A
tudi z ljubeznijo, kachuita je bil jezuit, beli	oče	v črnem plašču, pají, tisti, ki potuje v Deželo	A
vstane nič več nesrečni, ampak strašno jezni	oče,	vojvoda Mihael, župnik Janez, škof v Ljubljani	A
- Kaj bi rekel	oče?	Kaj bo rekel Poljanec, ko bo to zvedel?	A
vsakega svojega odgovora, ki ga bo morala dati.	Oče	moj, je pomislila, kje je tvoj HISHNI SHEGEN	A
Ne bo. Tvoj	oče	m je naročil, Poljanec.Ker če ne bom skrbel	A
- Njen	oče,	je rekel Mihael po nemško, je pošten gospod	A
kaj šele z bičem. Spomnila se je, kako je	oče	nekoč oplazil hlapca z bičem, ker je nerodno	A
vodo, iz nje bi z vodo izganjali hudega duha.	Oče	tega ne bo dovolil, je rekla, in čutila je,	A
in čutila je, da ji solze tečejo po obrazu.	Oče	je daleč, je rekel Mihael, mama je visoko nad	A
Slečena, je rekel Mihael in ji dvigoval krilo,	oče,	je rekel Mihael, tvoj oče je to že dovolil.	A
ji dvigoval krilo, oče, je rekel Mihael, tvoj	oče	je to že dovolil.Nobene izbire nima.	A
skodelice, ponjo bo prišel sodni sluga. Nesrečni	oče,	pomagaj mu, Bog mu pomagaj. In tudi psu Aronu	A
kaj, confiteor? bom, ja, bom, blagoslovite me,	oče,	moje misli so strašne, kaj bo z menoj? na grob	A
sovraštvom in ljubeznijo, zmedena je moja duša,	oče,	zdaj je res, mislila bom, oče, na svoj greh	A
je moja duša, oče, zdaj je res, mislila bom,	oče,	na svoj greh, če je res odšel, vsak večer se	A
pogledala svojega telesa. Tako bodi, je rekel	oče	Janez, čeprav, je hotel dodati, čeprav se naš	A
spanju in živijo v naši sanjski noči. O dobri	oče,	odženi vso to zalego od nas, to te prosi župnik	A
spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški	Oče	hrani.Ali niste vi več vredni kot one?	A
vsem tem sprašujejo pogani. Saj vaš nebeški	Oče	ve, da vse to potrebujete. Iščite najprej Božje	A
pripravlja, včasih mu pomagajo Gvaraníji in	oče	Pablo prisrčno kramlja z njimi v mešanici francoščine	A
starega Pabla, poslušal njegove modrosti, a stari	oče	Pablo zdaj veder in nasmejan stoji med indijanskimi	A
niste vzeli resno. Torej, provincial Paragvaja,	oče	Joseph Barreda in moja ponižnost, ki sem predstojnik	A
poznati, nemudoma sva ga poslala v vse redukcije.	Oče	Inocenc Herver, ali Santa Ana ni dobila pisma	A
provincial, na konju prijahal v divjino, tako bo	oče	Strobel odjezdil iz nje, a ne iz divjine,iz	A
bilo mogoče skriti, ampak zakaj, je vprašal	oče	Inocenc, je bil potreben ves ta cirkus?Strobel	A
prevodu patra Gaussa. . / . / stran 227 . /	Oče	Kristijan si je močno želel, da bi Trobento	A
vhodni obok jezdila kot kakšna mala triumfatorka,	oče	pa je hodil poleg nje, držal konja za uzdo in	A
prelepe pueble, rekel je tako, kot bi rekel njegov	oče,	ki ga nima: hleve imamo polne živine, skednje	A
superior Inocenc Herver povabil na pogovor.	Oče	Herver je stal ob oknu in gledal na vrt, kjer	A
je vstopil. Simon si je zaželel, da bi ga	oče	Inocenc s svojo šibko roko močno stisnil k sebi	A
hodnikih ljubljanskega kolegija, nemara je tudi	oče	Inocenc Herver, takrat, ko je bil še Erberg	A
edina v uboštvu in pokorščini Družbi, čeprav je	oče	Inocenc njegov predstojnik, za hip si je Simon	A
- A v regulah?	oče	Inocenc se je obrnil od okna, še zmeraj ga ni	A
bilo, da ima z njimi superior veliko veselja.	Oče	Inocenc si je ogledoval stekleničko, jo odmašil	A
. razumete? Simon si je zaželel, da bi ga	oče	Inocenc s svojo šibko roko stisnil k sebi, kakor	A
je, brat Pablo koplje tam zunaj grob za oba,	oče	Inocenc je že zdavnaj vse to storil v sebi in	A
- Bom,	oče.	Če se bo kdaj vrnil, je pomislil, če se bo	A
je imel ploskev kontinenta pred seboj kot Bog	oče,	tu je bilo blato, včasih vročina, včasih dež	A
potegnili skozi telo in truplo vrgli v jamo.	Oče	me je ves čas držal za roko in mi govoril: za	A
292 . / naročje spanja, kakor je znal njegov	oče,	ki je po težkem delu legel, zaprl oči in spal	A
živijo z nočjo in dnevom, kakor je živel njegov	oče,	živijo s svojo rastlinskostjo in živalskostjo	A
hotel, kakor kmetje, kakor njegova pozabljena	oče	in mati, prepustiti samoumevnosti človeškega	A
ljubimca sta skočila pokonci, kakor da bi ju sam	oče	prior gola zalotil v samostanski celici. Simon	A
nekaj meseci svet enostaven. Pri mizi je sedel	oče	in nad njim je pisalo HISHNI SHEGEN.Zdaj pa	A
Družbe izgubili življenja med divjim ljudstvom,	oče	John de Brebeuf je zgorel v ognju, Bog mu daj	A
zbolel, da so ga položili v posteljo. Mladeničev	oče,	pisal se je Sofronij, je prinesel Agnes še več	A
preden so ga križali. In kakor je dobrotljivi	Oče,	ki je videl svojega sina nagega, ukazal: Afferte	A
pade na tla, pride tudi hudič in ga zadavi.	Oče	hoče kar umreti od žalosti, potem pride k Agnes	A
dal sam Bog in v tej deželi je naš superior	oče	Roque Gonzales, kakor mnogi drugi očetje, umrl	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani