nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Škoda, da je pater Ramón tako blizu in škoda, da niso pregledali za zidovi, kje leži tisti živalski kadaver, ki zaudarja, zdaj je prepozno. Raje bi videl blizu sebe starega Pabla, poslušal njegove modrosti, a stari oče Pablo zdaj veder in nasmejan stoji med indijanskimi otroki pod fasado iz rdečega peščenca, deklice so v belem, fantje v platnenih srajcah, med njimi stari pater v črni sutani, takšna apostolska pastorala, sklanja se k mali Teresi in z njo ponavlja besede dobrodošlice, ki jih bo izrekla škofu in provincialu; na levi so gvaraníjski vojaki, oboroženi s puškami in meči, tam je pater Kluger, top je zloščen, v njegovi bronasti površini odsevajo sončni žarki, oblaki potujejo čez to kovinsko zrcalo in med njimi ukrivljene silhuete vojakov, postopajočih okrog topa, med indijanskimi vojaki ni nemške discipline, vsi se nenehno premikajo, hodijo sem in tja prav tako kakor otroci pod rdečo fasado, kakor množica odraslih Gvaraníjev, čakajoča na obeh straneh
velikega kvadratastega prostora, vse se giblje in valovi, od povsod odmevajo klici. Samo patri stojijo mirno, glave obračajo drug k drugemu in se mirno pomenkujejo, zbrani okrog superiorja Herverja, tu so Ignacijevi sinovi iz vseh mogočih evropskih mest in vaških zakotij, patri učenjaki in rokodelci, astronomi in filozofi, kateheti in slikarji, patri Bläulich, Cardenal, Sanchez, Romero, Simecka, Simonitti, Dubois, Lovrenc in mnogo drugih; petdeset patrov in prav toliko bratov v črnih plaščih, kakšen pogled! vitezi prve bojne legije Jezusove vojske, obdani z dva tisoč Gvaraníji puebla Santa Ana, nosilci evangelija, pogumni raziskovalci, nosilci križa, po njihovi zaslugi je zasajen globoko v to rdečo zemljo, nihče ga več ne izruje, njihovo delo je, da lahko danes bandera s svetimi podobami plapolajo nad obdelanimi in plodnimi polji, nad daljnimi estancijami z velikimi čredami, nad tridesetimi naselbinami mogočne jezuitske države; cvet Družbe na daljnem kontinentu čaka na prihod
visokega obiska, prihaja praepositus provincialis Matías Strobel, prihaja škof iz Asuncióna, z njim mnogi gostje izPosadasa in Corrientesa; mirna je videti Jezusova legija, kakor da je od zmeraj tukaj in za večne čase, a ni tako, vsi vejo, da ni tako, v tem miru je prikrita nestrpnost in negotovost, dvom koplje po dušah legionarjev: provincial Matías Strobel in škof iz Asuncióna prinašata zadnje novice o usodi misijonov, o vsem, kaj se dogaja v Rimu in kaj v Madridu, kaj v Lizboni in navsezadnje kaj v San Miguelu, najbolj južnem pueblu, kjer so profesi in koadjutorji, superior in gvaraníjski corregidor, vsi enotno in odkrito, jasno in glasno izjavili, da se bodo uprli vsakemu poskusu nasilne evakuacije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani