nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Obtičala je v neki vasi na Solnograškem in ni vedela, kaj bi s seboj. Romarska procesija z vojvodo Mihaelom in stokajočo Magdalenko, z župnikom Janezom, ki bi ji morda kaj svetoval, ko bi ga upala vprašati, z Amalijo, ki bi ji zanesljivo dala dober nasvet, procesija pobožnih ljudi, ki drug drugemu pomagajo in drug drugega poznajo, je morala biti že daleč, morda kje na Bavarskem. Dobrava je bila še dlje, oče pod hišnim žegnom z obvezano glavo, najbrž se mu je že zacelila rana od veje, ki je priletela z visoke bukve. Vsi ljudje s pristave, dekle, ki ropotajo z lonci, in hlapci, ki se vračajo s polja, konjarji, ki s slamo drgnejo konjske hrbte, zvesti pes Aron, tudi grob dobre mamice, vse, kar je bilo varno in zanesljivo in odkoder je nepremišljeno odšla, je bilo naenkrat tako daleč, skoraj nedosegljivo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani