oče (1.201-1.300)

Kakšen si pa!« je vzkliknila sestra, ko sta ga	oče	in Miha privedla domov. »Ha, ha, Anica!« jeclja	A
gremo pa zopet v Dolino. Toda nič se ne bojte,	oče!	Ne bom ostal tako dolgo doli.	A
je najtežje, naučil se boš pa precej.« »Oh,	oče,	od Sv. Andreja gre večkrat kdo v Ljubljano;	A
Mihov brat France je bil zelo žalosten, da je	oče	na tako slabem glasu in da je tolikokrat zaprt	A
več ali manj,« je dejal, »to je pač vseeno.	Oče	se bo že izvil kako, Rožancu se pa čisto prav	A
pojdem jaz v Ljubljano. »Jaz grem z vami,	oče,	« je dejal Miha. »Kakor hočeš.	A
poročila! Tedaj pa sta se napotila Premec,	oče	in sin, zarana proti beli Ljubljani, eden s	A
pol moje rjuhe, češ, za uboge ranjence.« »Oh,	oče,	« se je nasmehnil Juri, »to cefranje je prava	A
steklenico. »Domov ne bova nosila,« je dejal	oče,	ki se je ujel v mislih s sinom.Hitro sta prešla	A
izgubljenega sina, ki se je zopet našel, ga je sprejel	oče,	mati ga je držala za eno roko in s solznimi	A
tistega veselja, kakršnega sta bila pričakovala	oče	in mati.Branila sta mu starša, naj še ne prijemlje	A
Rozalka je pa z materjo gospodinjila. Mihu je tudi	oče	zastonj prigovarjal, naj pride zopet k njemu	A
južini, ko se prikaže siva glava Premčeva. »Ah,	oče,	kaj pa vi hodite tod?« vzklikne Juri in mu hiti	A
Miha, daj mi malo tobaka!« »	Oče,	ta je zadnji, ki ga imam,« pravi Miha in vleče	A
France pa mu je dejal: »Denarja ne potrebujete,	oče!	Brez skrbi lahko živite pri nas, pijača vas bo	A
ga koza straši, primojdunaj!« »Pozno je že,	oče,	« ugovarja oni, »in jaz moram še k Primožu, preden	A
malo postrašil, da bo kaj smeha.« »Pustite ga,	oče,	pustite!S takimi ljudmi je najbolje nič opraviti	A
praviš, Miha?« se oglasi Primož. »Strašit je šel	oče?	Tecita hitro za njim, da se ne zgodi kaka nesreča	A
omnibus.se/beseda) I »Ali se čebelam branite,	oče?	« je nagovoril mladi Tetrev starega Klančarja	A
stran 5 . / »Saj bo zdaj precej priženil,	oče.	Vašo Mano bo vzel, kakor sem slišal.«	A
hočem zdaj, ko sem že čez trideset! Kaj pa,	oče,	tista jabolka, ki tam v travi leže, ali smem	A
pobirala črepinje. »Poglej, Mana,« se je oglasil	oče,	ki je ravno vstopil, »kako bi te zdajle pretepel	A
Gašperja, zato mi branite,« je zaihtela Mana.	Oče	pa ji je rekel, da ji ne brani nič, samo odsvetuje	A
razume šale in ne svetuje tako, kakor same žele.	Oče	in sin pa sta bila žalostna, ker sta Mano rada	A
Pozdravlja te. Ti ne veš, kako te ima rada, in	oče	te ima tudi rad.« »Kako pa je z Gašperjem?	A
Jerica. »Še en teden mlačve ni zdržal,« je dejal	oče.	»On je kakor vol, ki se rad bode, pri oranju	A
razposajenost ne prileže vsakemu! Doma je bil	oče	že odšel spat; Mana pa je še sedela pred hišo	A
ostal resen in molčeč in vstal kmalu od mize.	Oče	in hči sta spala v gornjih sobah, sin pri tleh	A
krast, bogve če bi mu Judež ne bil pomagal.	Oče	je prišel nazaj, tipal po žepih, če ima pipo	A
vrat, in iz dimnikov se je dvigal sivi dim.	Oče	je karal otroka, kaj sta se toliko časa napravljala	A
in pol ure si je delal prečo pred zrcalom.	Oče	je priganjal, da naj stopijo hitreje, in pogledal	A
družbe; toda ženske se niso dale spraviti, in	oče	se je obotavljal. »Daj, da še jaz pogledam!	A
Poglejte!« je dejal Miha in mu dal daljnogled.	Oče	je gledal, gledal in dejal nazadnje, da ne vidi	A
pustili v stiski. Vprašal je še, kam je šel	oče,	kaj dela mati, kje so otroci; potem pa ni vedel	A
je bil tukaj,« je dejala tiho, ko sta prišla	oče	in mačeha. »Kako je?	A
»Kako je? Ali si se premislila?« je vprašal	oče.	»Jaz ga ne morem vzeti,« je dejala Jerica, se	A
ga ne morem.« »Ker si neumna,« se je jezil	oče,	»ker ne poslušaš svojih staršev.Kako se boš	A
Klančarjem ni nikoli dosti.« »Oh, odpustite,	oče,	« je tarnala hčerka.»Jaz ne morem drugače.«	A
drugače.« »Sramota za vso hišo!« se je hudoval	oče.	»Toliko časa smo slepili ubogega fanta, dokler	A
moralo tako zgoditi!« »Kriva si ti,« je dejal	oče,	»midva pa tudi, ki sva te poslušala, ko si toliko	A
kako stvari stoje, in ga bom tudi potolažila.«	Oče	Klančar je že dolgo slutil, zakaj sta sin in	A
stran 50 . / Kako rada bi bila videla jaz in	oče,	da bi ti vzel Jerico, to veš.Oba sva se že veselila	A
ki trdi venomer, da te ne more vzeti. Jaz in	oče,	oba sva si že veliko prizadela, da bi ji pregnala	A
žalost, ki mu je stiskala srce. Medtem je prišel	oče	in obstal med vrati.Pogledal je ženo, pogledal	A
Tone pozno ponoči domov. Drugega jutra ga je	oče	takoj vprašal, kako je.Tone ga je gledal nekaj	A
časa, se obrnil proč in dejal tiho: »Konec.«	Oče	se je prijel za glavo in šel, ker je vedel,	A
Gašperja, zdaj Jerico, da je povedal dekletu, da jo	oče	ali mati kliče, ali vprašal fanta, če nima doma	A
To se pravi njo za norca imeti. Kakor prej	oče,	tako se je hudovala zdaj ona, samo da ni tiščala	A
tako tudi staršem, ki poslušajo otroke!« »Oh,	oče,	« je ihtela hči, »ali me čaka sreča ali nesreča	A
stran 71 . / Brat je bil še vedno v zaporu, in	oče	je pešal in hiral od skrbi in bridkosti.Na njenih	A
nam ona pomaga, če je božja volja,« je dejal	oče	zadnjo nedeljo pred adventom. Mana je molče	A
sočutno Mana. »Jaz sem se obljubil,« je dejal	oče,	in hči je stopila k Bricu povedat, kam pojdeta	A
hodita počasi in počijeta parkrat, ker se bo	oče	utrudil. »In nekaj kruha vzemi s seboj!« je	A
je ležala na tihi dolini, ko sta se napotila	oče	in hči na božjo pot. »Zadnjo noč spi Jerica	A
Moliva, dokler gre pot po ravnem!« je dejal	oče,	snel klobuk s sive glave in začel na glas moliti	A
namenjena,« si je dejala. »Moliva!« je dejal spet	oče,	ki ga je že dušila sapa. Tako sta hodila zdaj	A
nastlanih tleh ob gozdih širokovejnega kostanja,	oče	naprej, hči za njim, da ne bi njena hoja njega	A
šepnila hčerka, ko se je bil utrujen naslonil.	Oče	je odkimal in ji stisnil v roko krono, da naj	A
nese okrog oltarja v dar. Ko se je vrnila, je	oče	vstajal.Toda kakšen je bil!	A
oprimši lezel iz cerkve. »Ali vam je slabo,	oče?	« ga je spraševala zunaj hčerka in ga peljala	A
do prve hiše. »Mraz me je stresel,« je dejal	oče,	»in kar črno se mi je naredilo pred očmi.«	A
da jim nadlega ni prijetna. »Kako pa vam je,	oče?	« je vprašala v strahu Mana. »Ej, tako,« je mrmral	A
pregnati putike, za njim je legel v grob Jeričin	oče	in kmalu potem Gašperjeva mati. Jerica je živela	A
mogla zaspati in je vedno popraševala, kje je	oče	in zakaj je bil hud; saj bo ona vedno pridna	A
leti svojih otrok. Kako dober je bil njen	oče;	kako lahko in rada ga je spoštovala in ljubila	A
huda, Rozalka!« je menil Tone. »Kaj pa delajo	oče?	« »Čevlje.«	A
postavil očetu, da ne bo ubogal, in zaslepljeni	oče	se je zakrohotal in ga pohvalil, da je fant	A
otrok, kakor je bil slišal, in rekel, da nič; in	oče	se je smejal.Srečni otroci, katerim ni težko	A
nihče vprašal, . / . / stran 108 . / kje je	oče;	ne sin ne hčerka ga nista več pogrešila; da	A
ko ju je oblačila, da naj bosta mirna, ker je	oče	bolan.Plaha sta gledala na očetovo posteljo	A
je ustavljal. »Saj si čvrst fant, ves kakor	oče,	oči, nos, usta.« Tone pa je vzdignil na koleno	A
bosta popraševala otroka, kakšen jima je bil	oče,	kakšna mati, govori lepo in navajaj ju, da bosta	A
izpolniti njene zadnje želje in skrbeti kakor	oče	za njena otroka. Gašperčka so bile ženske, ki	A
se spomnil, da je bilo takrat, ko mu je bil	oče	umrl, ravno tako. »Tudi mama je umrla,« je dejal	A
ravno tak nosek, tako tenke ustnice kakor njegov	oče	in je tudi tako svetlo in smelo gledal. Tretjega	A
sline požrl. . / . / stran 195 . / »Ampak naš	oče	so cerkovnik in znajo čevlje delati,« se je	A
da bi se Janez malo prej unesel.« Bolj kot	oče	pa se je bala za brata Janeza in tudi za Gašperja	A
nobene takšne. Tudi mati jo je hvalila, in	oče	je pripomnil mimogrede, da bo imela tudi nekaj	A
dober mizar, ni vselej dober gospodar,« je menil	oče.	»Premisli, Gašper!	A
se je zdel fant ne samo zabaven kakor njegov	oče,	ampak tudi pameten; saj je govoril skoraj samo	A
redkokdaj veseli, od tistih časov, ko je še	oče	sedeval pri ljubih čebelah, do tega dne, so	A
posvetoval z Janezom, ki je bil tega mnenja, da mu je	oče	sicer prepovedal h Križmanu hoditi, k Rožmanu	A
počasi pometam in prašim. »Janez, kaj pa	oče	doma?Dolgo ga že ni bilo pri nas,« je vprašal	A
»Rad verjamem. Tvoj	oče	je trd, Gašperjev varuh pa tudi.« »Ej, zase	A
nadaljeval Rožman. »Miha je obležal. Jaz in tvoj	oče,	Janez, sva se pa vozila ravno tisto noč s semnja	A
je ljudem bolj smilil Tone kot Miha.« »Tvoj	oče,	Gašper,« je dejala krčmarica, »je pa tudi nekoliko	A
spomin je zapustil v Gašperjevem srcu rajni	oče	in koliko so si morali prizadevati, da je obledela	A
tebe.« »Zdaj si ga zapomnite,« se je hudoval	oče,	»da se vam ne bo smilil, ko bo vojak!« Nič ni	A
bo potem gotovo kesal, in kaj šele, če bi mu	oče	umrl, preden se on vrne! Tone je šel zamišljen	A
tisti večer Gašperja in mu povedal, kako ga je	oče	spovedal in da ni mogel res nič utajiti. »Ali	A
pričami, da je ubil tistega nesrečnega Miha tvoj	oče.	« Gašper je ostrmel, kakor bi ne bil razumel	A
V pravo. Če bi bil jaz zakrivil, kar je moj	oče,	bi obdolžil sebe.« »Ti si pa res dober sin svojega	A
svojega očeta.« »Dober ali nedober; zame je	oče	to, kar je; naj potem zve svet še kaj o njem	A
je bral nekaj časa. »Ali res?« se je čudil	oče.	»Glej ga, spaka; pa res.	A
mizi. Komaj jih je bil sin prebral, jih je	oče	konfisciral.Drugi dan je Rožman vendar tudi	A
radosti primešanega dosti strahu. Bogve če je	oče	prav slišal, kar je bil stric povedal, in če	A
tudi,« je dejala mati. »Doma ostaneva jaz in	oče.	« »No, saj res ni toliko dela,« je pritrdila	A
drugo bi pa odplačeval.« »To ni nič,« je dejal	oče.	»To bi bilo grdo in umazano; to bi se reklo:	A
vsaki strani dve. Mati je bila ponosna nanj;	oče	se je zadovoljen spominjal, da je bil sam tudi	A
letu stražmešter, potem pa da je na konju.	Oče	je menil, da naj stori, kakor se mu zdi; mislil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani