do (1.401-1.500)

izgubljala sleherni pomen. Čutil sem odpor	do	dreves, ker bi se morale iz njihove teme prikazati	A
kar na stolček, ker mu drugače ne more priti	do	živega.Daj, stari, ga spodbuja, a leseni kip	A
stopal, ki izginjajo v pari in se stegujejo	do	poslednje meje sveta; na njihovo hli panje pa	A
človek vendar ušel. Da, a ko je esman prišel	do	ljudi, se je Franc moral z vsemi močmi nadzorovati	A
in o tistih dekletih. In skušam se preriti	do	vrat, ker zdaj me množica moti, njegov glas	A
glas me moti, a ko se skozi gruče pretisnem	do	odprtine, ki pelje v naslednji prostor, je že	A
resnici nemoteno traja in da je še zelo daleč	do	večera. Ljudje so v notranjosti barake, takó	A
bil sem zadet v živo tudi zato, ker sem zares	do	zadnjega upal, da se bo Ivo kljub vsemu rešil	A
primorskega Slovenca, zakaj v kraju, kjer je vse	do	skrajnosti preprosto, so dolge razlage odveč	A
pokončna in ponosna postava Leif čutil odpor	do	nevisokih ljudi, ki so preveč govorili z obrazom	A
Kaj ni tako? In mu gotovo ne manjka dosti	do	petdeset, a se muza in steguje roke vzporedno	A
vonjem po osmojenem mesu in sežganih kosteh je	do	konca izumrla, in življenje se je preneslo pod	A
zabada debelo iglo in plete debelo kito od koraka	do	podbradka.Zelo hitro plete, in videti je, da	A
neprenehoma spremljala polzenje življenja navzdol	do	te skrajne meje, in še globlja tišina je plavala	A
jih lakota še ni izsesala in bodo vztrajale	do	konca, ker jih debela kost varuje pred sušo	A
glasu svojih bosih stopal. Nagi so bili s srajco	do	votlega koraka, in ko so tavali čez ozko teraso	A
mreža porjavelih koščic. Takó so pritavali	do	stopnic in začeli grebsti navzgor po bregu,	A
Zato se je otrdeli ud nenadoma po žabje sprožil	do	naslednje stopnice, in lupinar se je razkoračen	A
više še eden, vrsta plazilcev, ki so od časa	do	časa vzdignili gole želvine glave v naporu,	A
prehudo, in hkrati, kakor da čakam, naj se zgodi	do	konca, kar se dogaja.Ker mislil sem si, da zdravnik	A
odhod, posebno ko pa mali Čeh samó še od časa	do	časa razpré ustnice in jih vzboči kakor na suhem	A
vendarle dober, če pomaga že suhemu telesu, da se	do	kraja pomiri.Vsekakor sem bil tako razklan,	A
prenesti na tovornjak, ne torej iz naklonjenosti	do	bližnjega, ampak iz organizatorskega računanja	A
pregibljejo kakor na nori mlatilnici, telesa s srajco	do	popka, pa tudi v zebri katero, kakó tiščijo	A
hranjenim in oblim vratom. Ni lahko uničiti	do	kraja telesa, ki je že napol leseno.Res, premišljeva	A
bikovkami, brcajo in se zaletavajo od tovornjaka	do	vlaka in od vlaka spet do tovornjaka.Ni lahko	A
zaletavajo od tovornjaka do vlaka in od vlaka spet	do	tovornjaka.Ni lahko ostati skupaj, če se vse	A
neobčutljiva in hladna in vsa ploščata s srajco	do	kolkov.A katero je bolj ohlapno in bolj mehko	A
92 . \/ neugnanega. Kdo vé, kakó je prišel	do	tistega obuvala, njegova taboriščna preteklost	A
ker je bilo razmerju, ki so ga imeli esesovci	do	bolničarjev, zmeraj primešano nekaj spoštovanja	A
naredil mehek mavec. Stopal sem od ležišča	do	ležišča in vtikal žlico z belo zmesjo med sesušene	A
takrat sem že imel rjavi suknjič; segal je samó	do	kolen, a je bil debel in samó malo oguljen.	A
škornje in kučme in suknje, ki so segale skoraj	do	tal in so imele kožuhovino v notranjosti, vrh	A
štel v dobro, ko pa je bilo njegovo razmerje	do	brezpravnih delavcev dobrohotno resno. Nič	A
ki bo zmeraj diamant, s katerim bodo morali	do	konca dni računati tirani.In tudi esesovca sta	A
očediti telesa, ki so bila umazana od pasu vse	do	stopal, vendar jih je bilo treba spraviti na	A
tiste, ki ne morejo naprej. Takó smo tekli	do	noči.Ponoči smo bili zaprti v praznem hlevu	A
Ja, še tretji. Potem smo prišli	do	vlaka.A ne vé, koliko dni so bili na poti v	A
smehljaj, globina v njenih očeh. Njena ljubezen	do	lepih knjig.Njen klavir.	A
popeljali s sabo in ga s postaje Celle nesli	do	praznih vojaških stavb v Bergen Belsenu.Če sodim	A
obrambni sistem, ki ni dopuščal, da bi čustva segla	do	človeškega jedra in načela njegovo zgoščeno	A
tedaj vzdignil s svojega sedeža in se prerinil	do	mene. Hotel je, naj mu odstopim svoje mesto	A
kakor so mu naročile: Kaj - so - te - hu -	do	- te - pli -Vla - do moj?	A
Kaj - so - te - hu - do - te - pli - Vla -	do	moj?A kmalu zatem je bil velik proces v Splitu	A
na krovu peli partizanske pesmi. Peli so jih	do	Benetk, dokler jih niso izkrcali; ljudje pa	A
razpoloženj in nagnjenj je prišel najbolj rezko	do	izraza ob izpraznitvi taborišča. Seveda je bilo	A
Pa sem spoznal, da seže tovarištvo lahko samó	do	nekaterih plastí človeškega bitja.No, mene je	A
tovornjak. Imeli so črne gumijaste rokavice gor	do	komolcev in eden je stopil v vozilo, da je jemal	A
vzrok smrti, ampak da še vedno ne verjamemo	do	kraja v njegovo smrt in upamo, da bomo še našli	A
strmo vzdigujejo po tržaškem bregu od morja	do	roba kraške planote.A tam se upogibajo z bregom	A
resnici podobam nisem pustil, da bi mi prišle	do	srca.Pri tem si nisem pomagal z voljo, ampak	A
se pravi, da bi s svojim premoženjem prišel	do	para dolgih nogavic in do para daljših hlač	A
premoženjem prišel do para dolgih nogavic in	do	para daljših hlač.A še nismo z vsem bitjem zahrepene	A
ga napada naravnost. Nisem bil lačen vso pot	do	Alzacije pa tudi vse dni ne, kar sem ostal v	A
sklepanje tesnih prijateljskih vezi. Moja razmerja	do	drugih so lahko zelo prisrčna, nikoli pa se	A
lahko zelo prisrčna, nikoli pa se ne razvijejo	do	popolne zaupljivosti.Nekaj ujetosti vase najbrž	A
so skušali napolniti neskončen čas od svita	do	opoldanske zajemalke, pa od te do večernega	A
čas od svita do opoldanske zajemalke, pa od te	do	večernega komisa.A pravilneje bi bilo reči,	A
srednje . /\ .. stran 197 . \/ veliko dlan,	do	zajemalke ob dvanajstih naslednjega dne.A pod	A
bil kak nemški kapo, ki je na delu pretepal	do	onemoglosti, pa je zdaj sam onemogel in shiran	A
bodo prišli v revier, po njih, pa so odlašali	do	zadnjega.Postopek, kakršnega so uvedli esesovci	A
mrzlega popoldneva naš pogled seveda ni segal	do	sem.Nizko spodaj smo bili.	A
gasilskih cevi. Blokaš se je premikal od vrste	do	vrste, škilil z očesom, da bi ugotovil neoporečno	A
hrbtov odziv čustva na neko dejanje vse gor	do	vrst, ki so na najvišji terasi in so priče.	A
postaviti general Wurm vzdolž vse fronte od Piave	do	Tirola za več sto legionarjev.In zdi se mi,	A
mogel misliti, da se bo njegova čista ljubezen	do	svobode končala za ograjo italijanskega vrta	A
in kdo ga bo organiziral, da bo lahko prišla	do	izraza dobrota, ne pa izmaličenost in sadizem	A
dostojanstven, dokaz ljubezni velikega naroda	do	svojih hčera in sinov.Levo polovico visokega	A
Pelje v kamnolom, a ne grem zato, da bi prišel	do	njega. Na levo je ves čas gozd, na desno pa	A
zavrglo omiko, ki jo bo doseglo; a ker se bo	do	kraja zavedelo, da ogromni mestni konglomerati	A
nebogljeni in njihovi pogledi so begali od obraza	do	obraza, kakor da iščejo pri nas razlago za to	A
koc. Saj, ponovil sem te večerne gibe od Alp	do	Amsterdama in od Amiensa do Tübingena, a šele	A
večerne gibe od Alp do Amsterdama in od Amiensa	do	Tübingena, a šele tukaj je popotno opravilo	A
zmeraj znova potrjujem, da ima človek pravico	do	osebnega območja, v katero skupnost nima pravice	A
žal, da te ni več, ker bi se jutri zapeljal	do	tvoje ambulante tudi zavoljo četrte izdaje tvoje	A
vem, kaj mislite. Da nisem potem več prišel	do	cigaret.Saj, nobenega poroštva nimam, da me	A
je spet porodil dvom v množično odgovornost.	Do	neke mere je treba sprejeti trditev, da ima	A
trpke postave s hlačniki, ki so bili spodvihani	do	kolen.Noge so bile rumene in skorjaste palice	A
dotaknil tal, so njegovi hlačniki zdrknili dol	do	lesenih cokel, da je zazijal v zraku velikanski	A
da bo videl, kakó tovariško je naše razmerje	do	smrti. Zatem nisem več mislil nanj.	A
pokimal in se vrnil z lončkom iz lepenke v kot.	Do	polovice je bil napolnjen z rižem, beli lonček	A
pa v njegovem spoštovanju ni bilo spoštovanja	do	uničenih ljudi.In objemal sem z dlanmi oblo	A
zapeljal tja gor, a se ne bom vrnil na paštne, samó	do	vhoda bom šel in še enkrat s pogledom objel	A
mogočnih silnic in prodirajo skozi telo in skalo	do	osrčja zemlje, potem ko so šli skozi veke in	A
Nedognanost, ki se vpije v kri, kakor ljubezen	do	tega pristana, ki človeka omamlja in odbija	A
ne, to ni nikak dokaz, ljubezen, ki pripelje	do	takšnih odločitev, je kljub vsemu lahko nezamenljiva	A
prišla plavolaska; bledorožnata obleka ji sega	do	tal, a ona si jo pridržuje spredaj, da ne bi	A
nobene in se sprašuje, ali mu je sploh še kaj	do	tega, da bi katero čakal.Ali je sploh še kakšen	A
lice; a kakor da se ona ne upa nadaljevati poti	do	njegovih ust, on pa misli na njene ustnice ob	A
plesanje rumenih bleskov. In bele miši kot	do	tega hipa še nikdar opaženo čudo.Golobi pa bela	A
pravico, da strne v eni sami ljubezni ljubezen	do	svojih ljudi!Mora imeti to pravico.	A
neznanec vstala. In pomislil je, da ga bo spremila	do	vrat in se vrnila; tedaj jo lahko nagovori in	A
mirno, skoraj blaženo ugodje, da se polno in	do	kraja olajša ob svetlikajoči se črnini, po kateri	A
mož s črnimi srajcami in bodali. Takó se mu	do	danes dolga leta ne posvetí in ga dolgo ne pozna	A
tretjem nadstropju, petje o Abesinki, ki je bila	do	zdaj sužnja med sužnjami. Vmes pa plahutanje	A
priveže vrv na kavelj, da se pek ne more z nogami	do	takniti tal.Otroci pa gledajo, kako stoka in	A
je rekla. Prav gotovo, da vé, saj je bilo	do	zdaj to vse, kar je vedel: o krogli, ki gre	A
tiste stopnice, ki jih je veža pošiljala vse gor	do	njegovega deda, niso bile več veselje zanj.	A
»Vso kri ti bo izpila,« je rekel sergente. »	Do	zadnje kaplje ti jo bo pocucala!«In se dotika	A
moti Maksov molk. Ne more razčistiti razmerja	do	njega. »Zakaj stojiš?«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani