Saj, in hočem reči, da je bil gozd pri vsem tem nedolžen, a kljub temu sem mu takrat očital, da je s svojo gostoto nudil skrivališče pogubi, v njem sem obsojal vso naravo, ki se v vertikalnih črtah vzpenja k soncu, a se ni premaknila, ko je sončna svetloba izgubljala sleherni pomen. Čutil sem odpor do dreves, ker bi se morale iz njihove teme prikazati čete takó dolgo pričakovanih bojevnikov, ki bi onemogočili tiho žrtvovanje alzaških mladenk. Takó sem tedaj projiciral nanj vso svojo nemoč; in zdaj stoji nem in tog pred mano, kakor da se je tisto prekletstvo vraslo vanj, se spojilo z njim.