In trikrat na dan sem stresel beli prah v skodelico in prilil vode, da se je naredil mehek mavec. Stopal sem od ležišča do ležišča in vtikal žlico z belo zmesjo med sesušene ustnice, med napol razprte rumene zobe. Nekateri bolniki so z zobovjem hlastno grabili belo malto z žlice, da bi zadržali življenje, ki je vztrajno šlo iz njih na slamnjačo; drugi se niso več zavedali žlice pred usti, a so vendar, čeprav slabotno, cmokali in goltali lepljivo zmes.