Priznam, da sem večkrat okusil to slast, a zdaj, tukaj, pod pobočjem s paštni, sem prebujen z vsakim vlaknom svojega organizma. In ta trenutek se zavedam, da je to nomadstvo dediščina lagerskega sveta, a hkrati vem, da z nomadstvom ne bežim od skupnosti, ampak si z njim zmeraj znova potrjujem, da ima človek pravico do osebnega območja, v katero skupnost nima pravice vtikati ne svojega radovednega nosu ne svojih strupenih nohtov. Kakor sem mogel, sem oddal živim sporočilo teh, ki so pred mojimi očmi postali ponižane kosti, zdaj naj mi bo dovoljeno, da postanem prost popotnik.