zdaj (3.001-3.100)

si je ustnice po tistem sramotnem poljubu, in	zdaj	hoče zavarovati spet pridobljeno svobodo s svobodnim	A
prihajajoče valove plime, a njegova misel je bila	zdaj	mornar, ki ne izrabi vse moči naklonjenega vetra	A
počiva na njenem oblem nedrju, a čutil je, da	zdaj	ni nič poželjiva, ampak da je le preprosta moška	A
življenja. Seveda nima prvič tega občutka, a	zdaj	je ta okrepljen po temnem rovu, skozi katerega	A
Njemu, neustaljenemu povojnemu popotniku, ki	zdaj	ob nji še na poseben način doživlja žlahtnost	A
bile rekle kolesarke, ko so vozile mimo, in	zdaj	mu je bilo, kot da spet sliši njihove besede	A
samostojen med hišami. Videti je bilo, da se je	zdaj	osnutek porajal skozi soj sonca na latniku,	A
namreč obljubil, da mi bo zvišal plačo, a do	zdaj	je vse ostalo samo pri obljubah.« Obrnil se	A
»Seveda vam napišem!« »	Zdaj	bo vsak čas začetek sezone, zato mi bo gospodar	A
zvišal plačo, saj se bo bal, da ga ne bi prav	zdaj	zapustil...« »Samo podatke mi dajte.«	A
tako domači ste bili, da sem se ojunačil.« »	Zdaj	grem v sobo po svoje stvari in se vrnem s pismom	A
tudi všeč, da ga je prosil za uslugo, ker tako	zdaj	odhaja s posebnim občutkom domačnosti. Vse	A
njegovim sivim lasem lepo starost, zato mu je za	zdaj	obljubljal zvišanje plače.In prav iz srca mu	A
gibi in muzikantom, ki se je prestopal in šel	zdaj	malce na desno in spet malce na levo.Igral je	A
razgledovali po jezeru, gorah in naseljih na obali.	Zdaj	je v zavetju velikih šip sedela postavna žena	A
sestri,« je rekla žena. »Tolikokrat me je vabila,	zdaj	pa sem se končno odločila.Saj veste, kako je	A
čustev ima človeštvo v zalogi. Parnik se je	zdaj	približeval naselju pod strmo steno in s tovarniškim	A
nazadnje ušle iz mračnega in strogega zavoda.	Zdaj	so imeli tudi stroji pod krovom njihov glas	A
ljubezen kakor čebele cvetni prah. Na levo je bil	zdaj	zid z lilastimi irisi na vrhu, spodaj pa porasel	A
bil nekaj korakov stran od njiju. Pet bo, in	zdaj	zdaj bo s svojo deško zaletelostjo prifrčala	A
nekaj korakov stran od njiju. Pet bo, in zdaj	zdaj	bo s svojo deško zaletelostjo prifrčala Luciana	A
in se približala njegovemu licu. Žena, ki je	zdaj	dojila, se je zmedeno ozrla k starki z rjavim	A
oklenejo njegovega vratu. Tako se je zgodilo	zdaj.	Zavila sta bila okoli ovinka, in ženi je nista	A
bila tako dvignjena od tal. A njegove roke so	zdaj	krepko uklenile telo, ki ga je tako zaupljivo	A
mestu do živega izsekal deblo. Tako so se režale	zdaj	tukaj zdaj tam bele okrogle rane v svileni in	A
izsekal deblo. Tako so se režale zdaj tukaj	zdaj	tam bele okrogle rane v svileni in mehki sivini	A
mi v resnici zdi, kakor da sem malce trčen.«	Zdaj	sta se obadva zasmejala, obadva zato, da bi	A
nekoč, morebiti spuščanju čolnov v jezero; a	zdaj	so štrleli šopi sočne trave med okroglimi kamni	A
sedel ob ženi kakor on . /\ .. stran 235 . \/	zdaj	ob Luciani.In začutil je, da je spet našel pravilno	A
so bili še zmeraj bel pas ob oljnati vodi, a	zdaj	so bili kamni kakor ločeni drug od drugega,	A
snoči videla mesečine, ko je prav tako kakor	zdaj	ležala vznak na zidku. »Ti verjameš, da se bo	A
vedro rekel. »Hočeš reči, da sem bila jaz do	zdaj	omejena?O, saj sem bila res.	A
244 . \/ Po zmagi ne bi smela delati več kot	zdaj.	Več plače, to ja, in dosti prostega časa za ljubezen	A
resnosti, je pomislil. Prej bister sogovornik,	zdaj	otrok, ki skriva obraz za tvojim hrbtom. In	A
koleno odrivalo, njene dlani pa so postrgale	zdaj	po tem, zdaj po onem licu kakor gosta krtača	A
odrivalo, njene dlani pa so postrgale zdaj po tem,	zdaj	po onem licu kakor gosta krtača. Potem je vendar	A
in misli spet razkrojila, a čutil je, da ga	zdaj	presnavlja in utrjuje.In zdelo se mu je, da	A
Potem bosta skupaj stopila skozi vhod.	Zdaj	je priprl veke in videl jezersko površino, ki	A
Nič nisem truden. Okoli in okoli jezera bi	zdaj	tekel!« Njene oči so se smejale nad njegovo	A
Nekaj zahrbtnega. . /\ .. stran 252 . \/ »	Zdaj	ti kaj povej,« je rekla. Zganil je ramena.	A
v zaporu, in njegov hitri upor je popustil.	Zdaj	namreč noče več takšnih zgodb, da ne bi legel	A
tam, na levo, in velika je bila, a on se ni do	zdaj	ves čas nič zmenil zanjo.A zdaj je opazil konec	A
on se ni do zdaj ves čas nič zmenil zanjo. A	zdaj	je opazil konec majhnega čolna, ki je kukal	A
predse. A kakor da ni gledala proda, ki je	zdaj	postajal zmeraj bolj sivkast, ampak svojo podobo	A
ostala zmeraj prav tam poleg njenega zglavja,	zdaj	toliko bolj kot prej. Meni ni bila všeč, ker	A
ljubezen. Da, vsekakor ljubezen, tudi če se	zdaj	on poslavlja od Luciane.Ker ljubezen, ki mu	A
doslej potrjevala zavest zmage nad ničem, je	zdaj	ob Luciani prinašala kakor milost nepričakovanega	A
Luciana se je namuznila. »	Zdaj	me boš porogljivo gledal in se mi smehljal,	A
Lej, lej,« se je veselo začudil. »Kaj si pa	zdaj	našel?« »Lanen kosmič!«	A
prišel ven Voditelj in sédel v čoln, bi midva	zdaj	potihoma splavala do čolna in ga prekucnila	A
kot poveznjen koš. »Vse gardsko brodovje bo	zdaj	nalašč priplulo mimo,« je zagodrnjal; obenem	A
se je popolnoma in se preživljal z ničimer.	Zdaj	ga spet srečujem: oblečen je slabo, roke ima	A
»Tako.	Zdaj	imam nekaj v ‘grifu’«, je dodal. »Oho	A
Toda ona je šla že mlada v službo.	Zdaj	bo šla v pokoj in potem se vzameva. Kajpak,	A
srečal, sem razložil, da prihaja pomlad. »Vidiš,	zdaj	že pihajo vetrovi in ne bo dolgo, ko bo pomlad	A
je še sama nasmejala od srca. Takih pomladi	zdaj	ni več.Tudi mame ni več.	A
precej velike, rahlo poševne jase, ki je bila	zdaj	tisočkrat lepša, kakor je kdajkoli bila v resnici	A
postelji. Zunaj so se v mraku oglasili zvonovi in	zdaj	pojo, pojo.Kako lepo potrkavajo.	A
Sami veseli obrazi so.	Zdaj	zdaj pa zapoje veliki zvon. Vstopimo v cerkev	A
Sami veseli obrazi so. Zdaj	zdaj	pa zapoje veliki zvon. Vstopimo v cerkev.	A
rizadejali težki jekleni okovi, se še niso zacelile.	Zdaj	že teden dni nisem nič pogledal na zapestje	A
na mojem suhem obrazu, so zapeli zvonovi. In	zdaj	pojo že vse jutro.Čudim se, čemu tako pojo.	A
če bom ogoljufan še za en božič! *	Zdaj	so se odprla težka vrata. - Hočete pisati	A
je vse tako lepo tam daleč ob Idrijci. Vsi so	zdaj	lepo doma.Ivanka gradi jaslice in krasi božično	A
se čuje v višavi ... - Kdo ve kaj dela	zdaj	Danilo, se pogovarjajo. - Dragica, Mirica	A
mislim na vas in pismo vam pišem. Ivanka je	zdaj	obesila na drevesce edino pomarančo in pravi	A
In tudi če umre brez spovedi, je čist ...	Zdaj	pa pojdite in naznanite sodniku, da vem, da	A
Skloni se in stopi na hodnik. *	Zdaj	sem spet sam.Moj Bog, kaj sem storil.	A
mi otroci. Zadnjo uro smo imeli kateheta in	zdaj	je poldne.Zaboj pomaranč je kupil župnik.	A
* * * Ne, nič več ne vem.	Zdaj	so se odprla vrata. - Vi ste govorili	A
bron, zaklepajo vrata moje kazenske celice.	Zdaj	je polnoč. Zdaj se Krist rodi!	A
Zdaj je polnoč.	Zdaj	se Krist rodi! Zdaj so naši domači v	A
Zdaj se Krist rodi!	Zdaj	so naši domači v kočah pri polnočnici.Oče igra	A
je človek srednje rasti in srednjih let. In	zdaj	je bil ves vesel in ves živ, kakor je bila živa	A
zarezali ostri noži neredkih bridkosti. Toda	zdaj	je bil ves njegov obraz ožarjen od notranjega	A
A kar počakaj, bratec!	Zdaj	res ne utegnem!Čakajo me stari junaki!	A
In to ni nič hudega. Saj fantastika	zdaj	spet ne škoduje umetnosti, kakor pravijo.In	A
mesa. To je sicer zdrava in tečna hrana, a	zdaj	jih že mika fazanček, penasta slaščica, kaj	A
ljudje so včasih človeku v napoto.« »Kaj pa je	zdaj	to?Spet Temnikarjeve besede!«	A
Ali pa na paši.« »	Zdaj	bo pa čas, da ga spravim iz sobe!«	A
No, ali greva po mizo?« »A	zdaj?	« se je popraskal kmet, ne da bi se premaknil	A
je popraskal kmet, ne da bi se premaknil. »	Zdaj,	zdaj!...In nikamor se mu ne mudi!	A
popraskal kmet, ne da bi se premaknil. »Zdaj,	zdaj!	...In nikamor se mu ne mudi!	A
greva?’ se bo prav tako popraskal in rekel: ‘A	zdaj?	’« Šla sta iz sobe in sta na koncu temačnega	A
preperelo vrečo, ki je ležala na njej. »Tako,	zdaj	bo pa vse v redu!« je rekel s poudarkom.	A
prejšnjo zaničljivo pikrostjo odsekala žena. - Še	zdaj,	ko si že skoraj z obema nogama v grobu, samo	A
. \/ . / bilaskrila že tolikokrat, zato se	zdaj	tišči kje drugje ... A potem, ko so jo za vselej	A
- Tilčka! - A glej,	zdaj	ni bil samo spomin!Spet je stala pred njim,	A
zdrznil - in Tilčka je skopnela. - Kaj pa se	zdaj	tako tiščiš v tisti temi? - je Temnikarica vzdignila	A
Sicer pa, ali sem rekel, da me ne bo doma? Saj	zdaj	še ni večer! Še poldan ni!	A
Po hajki so se potegnili v Čarjevo jamo in	zdaj	tam čakajo, da pridejo ‘tovariši’ ponje.Namesto	A
tovariši’ ponje. Namesto ‘tovarišev’, ki imajo	zdaj	druge skrbi, he‐he, gremo pa mi, he‐he, da jih	A
si! Še pred pol ure si bil ves zelen in slab,	zdaj	pa kar naenkrat v škornje, sekiro pod pazduho	A
- Kaj?	Zdaj	se boš pa še lagal?...Mar si nisi venomer strgal	A
žena...« je zamrmral Peter Majcen, ki je bil	zdaj	nejevoljen nase zaradi svoje neumne vznemirjenosti	A
»Otavo?...	Zdaj?	...Saj -«	A
pa kaj zato? Tukaj je res poletje, toda jaz	zdaj	živim v Temniku. In tam je zima.	A
bi slutila? Če sem jaz slutil že davi, lahko	zdaj	sluti tudi ona... - Jernej!	A
In pametno?... In	zdaj	lahko mirno grem... - Krepko ji je stisnil roko	A
oglasil ostri ženski glas. Peter Majcen se je	zdaj	še bolj sunkovito zdrznil, a se je takoj zavedel	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001 3.101 3.201 3.301 3.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani