Tisto plaho stopicanje za sledjo drugih je spet tu, kakor vlažni madež, ki si mislil, da je za zmeraj izginil, a se je vir mokrote samo potuhnil.« Maks je hotel reči, da ni res, da je zdaj že povsem drugače, ker kljub razumljivemu pretresu takó razločno vidi vzroke in takó bistro sledi vsem odtenkom, a takrat so se odprla vrata. »Alo!« je zaklical sergente.