Tempo!« Ker tudi zanje mora veljati red, in takó tisti, ki so že končali, zdaj drgnejo skorjasto kožo ležečih, ko da ribajo raskavi pod, ko da milijo površino suhe polenovke. In sključeno nago telo čepi na cementu zraven stegnjenega telesa in voda odskakuje od obrite lobanje kot od kamnitne glave sredi rimske fronte; pod telesom, ki leži, teče žolt potok, telesa, ki stojijo ob zidu pa si otirajo mokroto s kože, da je, ko da mahajo v pozdrav z mrtvaškimi prti, ker tokrat oni še niso na vrsti.