Kakor po načrtu nespremenljive simetrije, ki je človek ne zmore več, ker je postavil vse na glavo. Ti si namreč zdaj v uniformi tistih ljudi, ki jih je tvoj ded streljal za dunajskega cesarja, si je rekel in brcnil v gramoz, da so drobci kamenja odleteli v bencinske sode; in kakor se mu zdi otročji takšen gib sredi zvezdnate noči, mu je vendar všeč zven gramoza, ko udari v napeto, resnično kovino, ki je uvidevno potuhnjena v temi. Bodi vojak za nas, ki smo ti zmrcvarili ljudi kot tistega, ki si ga pravkar poslušal!