nova beseda iz Slovenije
hotel. zdaj žanješ sad radovednosti plevke. | Le | dalje!V osrčju je zemlje kotel, ves v ognju | A |
imaš? Jaz nisem sicer piscev pristaš, a rad bi | le | videl tvoje zapiske. Iz te človeške druhali | A |
v dobrem je spomini, kar je lepega užil, to | le | zabi pri mladini, da ni sam nič boljši bil. | A |
Dekle, kako je vse drugače zdaj! | Le | nekaj let ‒ in potemnel je raj. Razpršila se | A |
kratke z bleskom dragotin, pustili vetrnjaki | le | solze ti. A če so vzeli tudi te ‒ gorje ti! | A |
dete pol smejal in jokal pol. Pa saj ni tako | le | meni, saj je vsakemu tako, kdor od burkaste | A |
ej, zdaj pa vemo, vemo, kaj se vedno brani | le | v našo družbo, samotarka; vgánile smo, vgánile | A |
prevzetna usta je proseč, a vprašal jo, a vprašal jo | le | pôgled moj je koprneč. Ah, ni odgovora očem | A |
družica bilà si moje žalosti. A sedaj, adijo | le, | srčno prosim te, saj dovolj že dolgo časa v | A |
vzbuja šele gorki maj. . /\ .. stran 20 . \/ | Le | ti, dekle, ostani Meglica vso vas že pokrivala | A |
da je meni kaj mar, če tiste brke više! Naj | le | brado obriše! O, mene pa že ne bo dóbil nikdar | A |
Pa kaj mi bo pamet! He, | le | naj beži, saj ji nihče ne brani! Le ti, dekle | A |
He, le naj beži, saj ji nihče ne brani! | Le | ti, dekle, ostani pri meni s porednimi jamicami | A |
Ah... Nežica nima več janjčka v rokàh, ima | le | prav majhnega mopsa, a z Barbaro hodi prav sladek | A |
Prav, prav! | Le | molči še vedno, ker ti sramovala bi se; in kakor | A |
me gledaš nedolžno, nedolžno zlagala bi se. | Le | molči in pusti, da pijem ljubezen iz tvojih | A |
stran 28 . \/ Ljubici Ne, molim te ne, | le | ne misli nikar, saj nisi nobena svetnica! In | A |
Vsi bajko so poslušali, premagati se skušali. | Le | Metke ni zanimala, tam z glavico je kimala. | A |
\/ Pa kaj - če pógled jezen je, ko v srcu | le | ljubezen je. Tam zunaj je sneg Tam zunaj | A |
je sneg in burja nezvanka, a tebe, nevgnanka, | le | radost in smeh. Ah, vse drugo je šlo, le tvoj | A |
nevgnanka, le radost in smeh. Ah, vse drugo je šlo, | le | tvoj pógled žari še, tvoje lice rudi še kot | A |
o, Bog ne daj, v sladko suženjstvo jaz grem | le | tvoje, draga moja ljubica, nazaj! Na Krki | A |
me poditi jela... Vzela mošnjo, srce, pamet da | le | ni klobuka vzela! Da le ni klobuka vzela moja | A |
mošnjo, srce, pamet da le ni klobuka vzela! Da | le | ni klobuka vzela moja lepa krčmarica! Drugo | A |
hišne duri je in me spodila strani. Klobuka pa | le | vzela ni natakarica Fančka; na sredi ceste zdaj | A |
ima še zelena dolina. . /\ .. stran 47 . \/ | Le | smehljaj se, ljuba Le smehljaj se, ljuba | A |
.. stran 47 . \/ Le smehljaj se, ljuba | Le | smehljaj se, ljuba, le mežikaj, le šepeči, da | A |
smehljaj se, ljuba Le smehljaj se, ljuba, | le | mežikaj, le šepeči, da ne bodem nove maše bral | A |
ljuba Le smehljaj se, ljuba, le mežikaj, | le | šepeči, da ne bodem nove maše bral, 1e daj priseči | A |
ne vidi, kak devojki krasni poljubujem lice. | Le | ropoči v hiši, da se pač ne sliši sladke govorice | A |
stroju šiva lepa krila po pariškem kroju. Ko bi | le | jeziček bolj kot stroj ne tekel; oj, kaj je | A |
dražestno reznó-sladki poljubi najini. Zato | le | daj še, ljuba, še pet, še pet minut, potem bo | A |
više, letati začela. Saj ni lastovica, misel | le | je prišla v moje srce bedno, da krog Angelíne | A |
nikari... ni se ti odmajala, da bi se kedaj, ej, | le | brez straha bodi, tvoja bradica lepà. Toda čuj | A |
preiskávanja, ni me ustvaril za sama zabávanja, | le | za ljubezen me dihnil je vate, le za tem ciljem | A |
zabávanja, le za ljubezen me dihnil je vate, | le | za tem ciljem si trgaj podplate.« Ljubi me, | A |
da se ne more z dušíco ti shajati duša mojà. | Le | smej se, le smej se, duša mojà, po teh zimah | A |
z dušíco ti shajati duša mojà. Le smej se, | le | smej se, duša mojà, po teh zimah ogrej se, duša | A |
zabav in veselja so polni gostilniški koti. | Le | dva sta, ki tépek in lesnik ne dasta za sladke | A |
marajo mladi umirati, ej, pa ne marajo zreti | le | nate, oni si hočejo v svoje kosmate, gladke | A |
.. stran 93 . \/ Kesanje Aj, šumite, | le | šumite, ve globoke vôde, ve od šum omračene | A |
manj vse razdejal bi general, jaz v srce ti | le | meč poslal, le vanj. Je vzor li tvoj uradnica | A |
razdejal bi general, jaz v srce ti le meč poslal, | le | vanj. Je vzor li tvoj uradnica, ne morem ti | A |
znaj, ne voščil bi ti spet iz groba vèn. | Le | spavaj, spavaj, srečni otec moj! Jesen Oj | A |
v staro-staro - starodavnem času živeli niso | le | na pevski gori, živeli tudi na preroškem dvori | A |
ladija prešerna, ti skupaj zbito, zmašeno telo, | le | glej, da te vihar razdel ne bo prej, ko zasije | A |
te valov, neviht obvarje, ko zvezda-ljubica | le | vame zre... Tantal Tantál trpi pač strašne | A |
tvorijo bregov strmine, ki jo nemilost tvoja | le | nareja, ki meni vedno begaš iz bližine. Vijolica | A |
Tam raste zdaj dehteča in vesela. | Le | tu pa tam obišče jo na skrivno, da bi jo poljubila | A |
gledal bi življenje celo, a mislil bi, da gledam | le | minuto. Poljubil si, objel me? | A |
polastil bi se v hip v ekstazi je, tako sem pa | le | pil malvazije, ki res mi je pomagala v Elizij | A |
od daleč glej mi kakor stara mama. Jaz zrl | le | tvoja očka bi odprta in trgal cvetke ust iz | A |
Čemu!... | Le | tebe vzrlo je oko; ko črno noč komet, tako temo | A |
moško čast zgubili, o ne, vi milostna, smo pa | le | mož! Pač sem ljubezen v svojem srcu nosil, a | A |
morda pa še sam tega ne vem? O vem, da pojem | le | zato, ker smem povedati v besedi tajno-skriti | A |
čaka reva, vse življenje čaka, telesnih radosti | le | konca ni. Ob Bramaputri Ganges se pretaka, a | A |
poželenje, o draga, ki mi v duši zdaj gori, to je | le | moje duše hrepenenje, da s tvojo se kedaj združila | A |
to izmišljena pravljica, o demon, jeli, ti se | le | igraš? »Nikakor! | A |
li morda nič, povej! Ah, Bog si vedi, to | le | pač odslej za trdno vem, da ljubim te brez mej | A |
realna tla, ni baba vredna ene kaplje cvička, | le | varaj jih, ne bodi brat oslička, ha ha, ha ha | A |
mu do vseh skrivnosti ključi, ki rad jih da - | le | trudi se, le uči, le ljubi s srcem, z glavo | A |
skrivnosti ključi, ki rad jih da - le trudi se, | le | uči, le ljubi s srcem, z glavo in rokami! In | A |
ključi, ki rad jih da - le trudi se, le uči, | le | ljubi s srcem, z glavo in rokami! In smrti ni | A |
In smrti ni!... Jaz vidim | le | življenje, ljubezen večno vidim krog in krog | A |
na dnu leži, zakriva z nepremaganoj temoj. | Le | malo strun napetih je na nji in skoz tem duhá | A |
napetih je na nji in skoz tem duhá še mali broj | le | malo-malokdaj se oglasi z obupa polnoj, žalostnoj | A |
neizrazni, naj srce te čuti ne v sladki, čudokratki | le | minuti, ne, večno, kakor tvoji blaženi! Ne samo | A |
Prej bil podoben barki sem potrti, a zdaj | le | jadra, ladja, mi razvij! Ne boj se mi viharjev | A |
pred mano ribnjak! Toda ne ribice, gladki | le | boki dev so ustavili hitri korak. To so zbežale | A |
približa tajinstveni mrak. Ljube devičice, ah, | le | se kópajte, ali vsaj lahno po kamenju stopajte | A |
narava jo čutna, a vendar k nji ravno je veslo | le | misel slučajna, nadzemska, minutna. Ti sam ne | A |
si teslo, izgine, zbeži ti kot noga košutna. | Le | poj, če od zgoraj ti dano, in reci: Drugovi | A |
dano, in reci: Drugovi, jaz vem za resnico, | le | pojdite verno za mano! Če ni, pa ne toži z nirvano | A |
je slušala popred. Ne sluša jih, ne govori, | le | v sveto luč strmi, molči... Kar pride k njej duhovnik | A |
pa Dávidinja po beli cerkvi dol. O ko bi res | le | živa bilà. zaslúžila bi prestol! In šèl in gledal | A |
otrok! In ako bi nosil Jezuščka z osličkom | le | Jožef samó, pomisli, kako bi pač Jožefu nerodno | A |
rož!’ . /\ .. stran 200 . \/ ‚Seveda, seveda, | le | proč od nje! Ná, majka, tole pij...’ | A |
nerodnež tak bogato, sijajno obabil?... O, da bi | le | zabil to žensko kedaj, te njene oči da bi zabil | A |
Kredita nobena več nima pri meni ženà, zato | le | poberi kopita!« In ni je več póme. | A |
In ni je več póme. A znanci okrog, | le | iščite lepih si parčkov in ljubite!Toda jaz | A |
starčeve Tihi gaj, mrtvi gaj že nič več ne šumi, | le | še malokedaj skozenj ptička leti, le še malokedaj | A |
ne šumi, le še malokedaj skozenj ptička leti, | le | še malokedaj lep spomin se vzbudi, kako smo | A |
pisar, nič drugega brez kron, vse drugo za denar | le | to, je naredil zastonj! Stara novica Tam | A |
ribo fantička Amorja; imel glavó iz mramorja, | le | smejal se je z bradico dvogibo. Tam v mestecu | A |
Kdo li reši dušo mojo? Jo | le | reši bleda smrt? Melanholične misli Skozi | A |
in pravijo, da je gosposko. Pa vem, da je to | le | izgovor njih tak, ker vsi so neznansko zabiti | A |
»O, pesnikuj, prijatelj, nihče ti ne brani, | le | stiki bodejo naj čisto izpeljani, le eden slab | A |
brani, le stiki bodejo naj čisto izpeljani, | le | eden slab, vsa pesem je zanič pri meni,« tako | A |
»In pa čemu ti večni vzdihi, večne solze? | Le | zase, zase take pesmice ohrani! A pili, moj | A |
ohrani! A pili, moj prijatelj,« je dejal, » | le | pili, in še enkrat, le pili, nikdar ne prestani | A |
prijatelj,« je dejal, »le pili, in še enkrat, | le | pili, nikdar ne prestani!« Ah!... stike brusi | A |
bo pregnana od vročine. Rožice cvetó vesele | le | ob času letne mlade; leto pošlje piš in strele | A |
povejte, zvezde, al res ona spi; al posluša, me | le | skuša, al za druzega gori. Ako spava, naj bo | A |
tebe moč mi ni, kakor sem vérval prejšnje dni. | Le | svéta, čista glorija, ki vera da jo, je prešla | A |
sem najdel poročeno ‒ prestal sam Bog ve kaj! | Le | jadra spet napnimo, valovam se zročimo, kak | A |
Po zemlji srečno hódi; moj up je šel po vodi, | le | jadrajmo za njim! Soldaška Pet čevljov merim | A |
kvartir, si marsiktéra ′z hiše solzice briše. | Le | eni ljubici je zvest, ti ljubci čast se pravi | A |
stran 26 . / ko rojak prost bo vsak, ne vrag, | le | sosed bo mejak! Nazadnje še, prijatlji, kozarce | A |
neutruden vse dni, se ubada, se upira, za smrt | le | skrbi. Grmado ′z njih dela prileten samče, ko | A |
Videl povsod si, kak išejo dnarje, kak se | le | uklanjajo zlatmu bogú; kje bratoljubja si videl | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |