Pa zvezda ve za morja poti vse, pa zvezda ve za vse strastné viharje, za čustva, misli, skušene brodarje. A glej, kako naj ti pristan odpre, kako naj te valov, neviht obvarje, ko zvezda-ljubica le vame zre... Tantal Tantál trpi pač strašne bolečine tam v strašnem tártaru, kjer se mu veja z razkošnim sadjem zapeljivo smeja, a ko jo če doseči, spet izgine; do grla sega val mu studenčíne, a da bi ga minula strašna žeja, a da bi se napil vodé, nadeja z vodó, ko vpôgne se do nje, premine.