To so zbežale, té v smehu, té v joki, vse zarudele in vitke kot mak, v strahu kot ljuba po šumni poroki, ko se približa tajinstveni mrak. Ljube devičice, ah, le se kópajte, ali vsaj lahno po kamenju stopajte, da si ne ranite belih nožic. Ni moje srce kak sultan goreč, ki mu je treba cel harem devic, ena je v njem, in že ta je preveč.