Zanj družba ne mara, in on ne za njo; v samoti se stara, mu leta tekó. Narslajši dišave, ki zanje sam ve, naržlahtniši trave, kadila dragé, in miro nabira neutruden vse dni, se ubada, se upira, za smrt le skrbi.
Grmado ′z njih dela prileten samče, ko pride smrt bela, na nji se sežge.