Doma povsod, doma nikír, obhódi dosti svéta, zavolj njega dekleta, ženice ímajo prepir, in kadar zapusti kvartir, si marsiktéra ′z hiše solzice briše. Le eni ljubici je zvest, ti ljubci čast se pravi, ta gre z njim v boj krvavi, ga spremi čez goré brez cest, in čez ozidje trdnih mest, kjer smrt junaške brate povabi v svate. Sej vem, de mora vsak umret′, in iti vsak k pokóju, na postlji ali v bóju, potrta starost, mladi cvet.