Spet so se jadra bele od južnih sap napele, prinesle me nazaj; dekleta mojga ženo sem najdel poročeno ‒ prestal sam Bog ve kaj! Le jadra spet napnimo, valovam se zročimo, kak je čistó morjé! Kaj njemu upat′ smemo, mornarji dobro vemo; dekletam kaj ‒ kdo ve?