le (401-500)

Ej - KANTOR: Jaz vem, kaj dela, Krnec, in	le	povejte mu, da naj se varuje, - naj rajši počne	A
poskoči k durim v štacuno: Francka, hej! - Maks,	le	k meni, Maks! Francka pride.Pol litra, Francka	A
Saj v vino ni pomočil rok. MAKS:	Le	pojdi, Francka...Stopi k nji.	A
mi povej - kaj ti je težkega pri srcu... MAKS:	Le	pojdi, Francka... ji stisne roko - no, z Bogom	A
KRNEC: Lep kos! MAKS: Prav imaš, stari,	le	pijva.Pri tatovih beračiti je še zmerom bolj	A
pri luči... In zdaj je treba samo hladne moči...	le	korak naprej... čisto brez strahu...Stari se zvija	A
HANA: Otrok! MAKS:	Le	pojdi gor, Ninica! NINA: Sanje, Maks?	A
MAKS: Sanje!	Le	pojdi gor.Hana, Francka, Nina - odidejo.	A
O ti, fant moj!	Le	smej se, Francelj!Midva se ne dava kar tako	A
FRANCKA vstane: Dober večer, Franc!	Le	pojdi notri, so že vsi tam. FRANC: No, gospodična	A
zajci se mi lahko motajo okoli nog... KANTOR:	Le	notri, da ne boste kosti obirali.Franc odide	A
Vzame klobuk, ki leži na zofi; delavki: No,	le	pojdite. DELAVKA ki je stala mirno ob steni	A
FRANCELJ: S kom pa? KANTOR:	Le	spat!Odide v obednico.	A
FRANCKA ga prime za roko: Spat!	Le	pojdi, Pepček! PEPČEK: Ali gre Nina za zmerom	A
prišel sem po kupčiji. KANTOR: No, dobro -	le	privijte ceno, jaz se vdam.Rad bi se otresel	A
muha pred nosom? Res mi je neprijetno, zato	le	privijte navzgor. MAKS vstane: Rekel sem	A
nosom zaklenem duri. . / . / stran 44 . /	Le	kar naravnost: kaj nameravate z mano? MAKS	A
Kaj še! To se nam je	le	tako sanjalo - o, prijatelj, in vtaknili bi	A
KANTOR: Potrpite! Z mano je baš narobe,	le	premislite si to!Kadar se s kakšno stvarjo ukvarjam	A
Pojdi spat, Francka. FRANCKA:	Le	pojdi, precej pridem...Francelj se prime Francki	A
udaril in takrat proklet ti in vsa tvoja hiša!...	Le	molči, le pojdi: - proklet ti in vsa tvoja hiša	A
takrat proklet ti in vsa tvoja hiša!... Le molči,	le	pojdi: - proklet ti in vsa tvoja hiša!Njeni	A
Boljši priberačen, nego ukraden kruh!...	Le	ven, otroci, ta hiša je prokleta!Proklet ti	A
gostilnice, strahoma: Oče! KANTOR se zdrzne:	Le	idi, Francka! - Francka odide.Hitro, vzburjen	A
Ubil ga je - stvar je jasna kakor beli dan in	le	čudno je, zakaj se vznemirjamzaradi stvari,	A
jih razpoloži po mizah in odide KANTOR:	Le	naprej! ŽUPNIK mu da roko: Kaj pa vi pravite	A
KANTOR: Sédite, prijatelji! ŽUPNIK: Ampak jaz	le	ne vem - saj se mi je zdelo, kakor da bi bil	A
bregom. En sam človek se je rešil ... to se pravi,	le	pol človeka je bilo: trileten otrok, ki ga je	A
to hrepenenje, ki gloje v srcu, prijatelj, je	le	hrepenenje po večnosti ... M r v a stoji	A
ziblje od stene do stene. Ali nisem to storil	le	zategadelj, da bi samemu sebi utajil svojo strahopetnost	A
življenje! Kako polno sladkosti, da bi človek	le	iztegnil roko, jemal in užival!Kako čisti in	A
gledal z očmi svoje duše? In je bila v meni	le	kakor usmiljena božja tolažba, da bi ne videl	A
Tudi jaz pojdem, kamor drži pot ...	Le	roko mi daj za prijazno slovo in še to rožo	A
odprla duri na levi; opravljena je kakor prej,	le	glavo in vrat je ogrnila v belo ruto; v roki	A
na levo. Steklena vrata v ozadju so zastrta,	le	malo žarkov večernega sonca sije v sobo.Na mizah	A
posebnega, takorekoč izvoljenci. Pa so v resnici	le	cokla na vozu človeštva ... DOLINAR: Ali čemu	A
zvonovi! Ali ne bi bil greh, če bi izgubil človek	le	en sam trenotek te lepote?Duša, saj je ustvarjena	A
prisrčno, brez laži ... Milena, saj je laž ta smeh!	Le	na ustnih je, v srcu ga ni! MILENA nekoliko	A
Kako si govoril, dragi, o čem? O laži, ki je	le	v besedi, na ustnih - v srcu ne? DOLINAR	A
tam na španskem svetu!“ DOLINAR: Ne razumem -	le	toliko razumem, da si vse spoznala in da si	A
molčale. Takrat sem se spomnila nate; ali ne -	le	moj korak se je spomnil ... DOLINAR se ji	A
te ugledala na verandi; pozdravila sem te -	le	moja roka te je pozdravila, kakor je bila vajena	A
obličja v obličje to tvojo sladko bolezen ...	Le	z verande sem jo videla nekoč, pozno v mraku	A
in lica niso več upala, ne več bleda, glej!	Le	zaradi tebe je še žalostno moje srce, kmalu	A
toplejša, prej tako bleda ... Zasanjalo se ti je	le	za eno samo noč, za tisto lepo noč ... in komaj	A
MILENA z veselim smehom: Sanje!	Le	eno kratko noč, le en kratek dan se ti je sanjalo	A
veselim smehom: Sanje! Le eno kratko noč,	le	en kratek dan se ti je sanjalo, da nisi moj	A
bilo veliko, trpljenja še več, ali vse to je	le	kelih za poslednje veselje. POLJANEC: Ali	A
me čuješ? Ali govore moja ustna, ali govori	le	moje srce? MRVA: Čujem te, brat?	A
zdi se mi, da nisi ti sam pri meni, da vas ni	le	troje, da vas je tisoč - koliko vas je, bratje	A
sanjalo in kri popotniška je rekla: pojdi! Da bi	le	noge tako okorne ne bile - kakor da nosim na	A
motovilo pijano! NOTAR županu: Jaz bi pa	le	rad vedel, kakšna je tista ženska in kaj počenjata	A
Ták je vsake vojske začetek. ŠTACUNAR: Pa	le	morda ni bilo prav, da smo poslali učitelja	A
je treba tudi bistre pameti. CERKOVNIK: Ne	le	pameti, tudi pobožnosti je treba.Trdna vera	A
Pa kjé bi jemala, kjé bi iskala? PETER:	Le	v izbo, o mati, le v izbo! ŽUPANJA se pokriža	A
jemala, kjé bi iskala? PETER: Le v izbo, o mati,	le	v izbo! ŽUPANJA se pokriža, zavzdihne ter	A
ZLODEJ Petru: Udari ga! PETER:	Le	noter! DACAR se prikaže v oknu, skoči, drži	A
prisluškaval! Ničesar nisem slišal, ne besede...	le	zató sem pokrivem zadremal, le zató sem čakal	A
slišal, ne besede... le zató sem pokrivem zadremal,	le	zató sem čakal, lepa gospá županja... da bi... o	A
filozofija stare sorte. - Nadvse je važna zdaj	le	ena stvar, beseda ena: ali ti je dolgčas?	A
zakaj si se razljutil? PETER: Nič ne razljutil,	le	spomin je bil!Jacinta, jaz sem bil nekoč umetnik	A
ranjeno je tvoje srce! PETER: Ne ranjeno,	le	húdo bolno je. Vstane nenadoma in govori	A
šentflorjanska: hudiča samega bi opehárila! -	Le	potolaži se, prijatelj neverni: kar je najinih	A
Jacinta; dacar pride ves prihuljen PETER:	Le	dalje očka!Kaj prinašate?	A
čelu, podoba absolutne klavrnosti: Zdaj bi	le	rad vedel - ali je to, kar pravi, da je; ali	A
rodoljubnih skrbi in pobožnih očitkov. Mi pa smo reč	le	malo premaknili in preobrnili: za poroko je	A
ZLODEJ: Saj nisem lazil za njim! - Pa	le	pravičen bodi in reci, če ni res, da me slepariš	A
ZLODEJ preplašen: In grad? PETER:	Le	povrni se, zlodej, s smradom svojim, odkoder	A
takó delajo hinavci in razbojniki! Počasi	le	smo ga spoznavali, po mnogih bridkostih in izkušnjavah	A
denarja na razpolago, - ali kdo me imá zahvaliti	le	za en kozarec vodé!Gotovo, zgodilo se je morda	A
boj, gospod doktor, in ne pomislite, da bo to	le	domovini na škodo. MLAKAR: Meni se zdí, da	A
sem zmerom rekla, da ta bolezen sčasoma mine;	le	potrpite, gospá Makova, kakšna krasotica bo	A
Delak priveslá visoko, to je nedvomno. Treba je	le	še, da nastopi trdno in odločno in pustí svoje	A
STRNÉN: Pa je resnično.	Le	pomislite, gospodična: - odslovil je vse svoje	A
kaj drugega, kakor je bilo res? ... Morda ste	le	mislili nanja in zdaj hočete, da ste ju imeli	A
VRANČIČ: Drží se ga še zmerom ... Treba je	le	najneznatnejše stvarce, pa se vzbudí v njem	A
To ni mala stvar, če se dobro premisli.	Le	poglejte krog sebe: - čemú vse pehanje in letanje	A
skrha. . / . / stran 140 . / GREGOR Zdaj pa	le	potegni: tamle prihajata dva iz hiše Montaguejeve	A
nastopita SIMSON Moj meč je pripravljen;	le	začni, jaz ti varujem hrbet. GREGOR Hrbet	A
čelo smrti! BENVOLIO Prišel sem, da mirim,	le	vtakni meč, in ako ne, miriti mi pomagaj!	A
vzela zemlja, up moj edini zdaj je ta otrok. A	le	snubíte, grof, iščite srečo - del njene volje	A
snubíte, grof, iščite srečo - del njene volje	le	je volja moja, in če usliši ona Vaše prošnje	A
si jo lépo, a ne v družbi; z očesi tehtal si	le	njo edíno.A dáj, položi v skledico kristalno	A
stran, na samem moram govoriti z njó. Dojka,	le	pridi sem, premislila sem se in bom prašala	A
Štirnajst zob Vam stavim - sicer imam uboga reva	le	še četvero zob - da ni jih še štirnajst.Kaj	A
odtistihdob minilo. Ker takrat je že stala, - kaj	le	stala! - hodila je, capljala je že urno.Prej	A
DOJKA O gospodična, to je mož! Tak mož kot	le	še kaj na svetu - mož cukrén! GROFICA CAPULET	A
Potrkajte! In če smo notri,	le	brž se zavrtite na nogah. ROMEO In meni	A
SLUGA Ne vem, gospod. ROMEO	Le	ona sama daje svečam luč.Kakor rubin v zamorčevem	A
TYBALT Dá, lopov Romeo. CAPULET	Le	miren, dečko dragi, pusti ga!Romeo je plemenitaš	A
Gostom. Tako, otroci,	le	veselo! Tybaltu.Pojdi ti modrijanče in miruj	A
Gostom. Otroci	le	veselo! TYBALT Prisiljena strpljivost se	A
spoznala se in zaljubila, povem ti vse gredoč,	le	prosim te, da naju poročiš še danes. LORENZO	A
ki si tako jo ljubil? Kaj je moška ljubezen	le	v očeh in v srcu ne?Sveti Frančišek!	A
bila ljubezni bolečina Romeova, tedaj si živel	le	za Rozalindo.In zdaj ta izprememba?	A
MERCUTIO Na pismo lahko vsakdo odgovori, da zna	le	pisati. BENVOLIO Ne, jaz pravim, pokaže	A
MERCUTIO Dober dovtip!	Le	preganjaj ga, dokler ne boš hodil po golih podplatih	A
Jaz jo časih podražim in pravim: Paris je pa	le	še najlepši; pa mi lahko verjamete, - če tako	A
O, šepava je! Za ljubezni slé sposobne so	le	misli brzonoge,ki urnejše beže ko solnčni žarki	A
Dáj, kaj prinašaš: dobro ali slabo?	Le	to povej, na drugo že počakam.Pomiri me!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani