nova beseda iz Slovenije
Da si ne zajdeš v labirintu! | Svetloba | bakle obsije Hermana.Od spodaj kriki jetnikov | A |
‒ Godci ‒ Ta | svetloba | ‒ SEDEMNAJSTI NASTOP Poprejšnji, Nežka, | A |
DEDAL: Okna so na hodnikih. | Svetloba | je posredna. GOLUBOVIĆ: Svetloba je posredna | A |
Svetloba je posredna. GOLUBOVIĆ: | Svetloba | je posredna.Odlično. | A |
Prvič: nimaš okna. DEDAL: | Svetloba | je posredna, z vseh strani pada na hodnik. | A |
celice so brez oken. DEDAL: Res je, samo mrtva | svetloba | spod stropa. MAREK: Trdil si, da bo posredna | A |
spod stropa. MAREK: Trdil si, da bo posredna | svetloba | s hodnika zadostovala. DEDAL: Pa ne zadostuje | A |
V daljavi luči. Mesečeva | svetloba. | Utrujen, glasno diha. | A |
opravljajo dva jezdna konja in tretjega, tovornega. | Svetloba | plamenic.Trubar, Sholar Janez, Turjaški. | A |
lop padec, kot bi padla vreča. Za hip zabrli | svetloba | v lestencu, ki se močno maje.Po hodniku zgoraj | A |
med razgrnjeno zaveso pada v prostor ulična | svetloba. | Jožef se prebuja, Franc to opazi, naglo postavi | A |
kvišku in kaj nizdol; kaj je črna soteska in kaj | svetloba | na vrhu ledenika, kaj je predanost in kaj obup | A |
gost ... da sem iztegnil roko proti nji, bi bila | svetloba | ugasnila ...Gre počasi proti ozadju. | A |
njene bile tam in zvezde v njé obrazu? Ali ne bi | svetloba | njenih lic osramotila nebeške zvezde, kakor | A |
taki dnevi. Človek se čuti idealnega in nekaka | svetloba | ... nekaka gorkota ... ŠČUKA: Nehajte, saj ne | A |
GRUDNOVKA: O mraku seveda ne ... Kadar sije | svetloba | naravnost v obraz - HIŠNA: Se ne vidi. | A |
Nič več ne krasi vas trpljenje sladkó in tista | svetloba | nebeška. Ah... | A |
brala od naróda do naróda tvojega imena; ′z nje | svetloba | bo gorela še takrat, ko bova únstran Haronov | A |
stvarmi, se tiša vse, se svet drobi. | Svetloba | me več ne slepi, ni strah me grabežljivosti | A |
toploto, se suší in poka filistejska skorja in | svetloba | prihaja na dan. Lahko jo je omazati - in omazal | A |
Kak ognjena že sila več miru mi ne da, kak | svetloba | čistejša že oda tal trepeta! Kak polno življenje | A |
telesa postane tekočina Soče. Zakričim v dan ‒ | svetloba | me moti! Odtekajo mi noge, v čudnih prostorih | A |
stran 69 . / Jutro Prebodena stena neba ‒ | svetloba, | ki seže do korenin. Macesni se lesketajo v rosnih | A |
lilija bela, zvrhane čaše opojna sladkost, sončna | svetloba, | ki sem jo zajela v čisto srce, to je - moja | A |
je zasvetila Elektrika. Pred njo se umaknila | Svetloba | dneva v daljo je neznano. Trdo zveni od tal | A |
plamti, ob luči so večni prižgana, ni nična | svetloba | jim dana. Nesvetega nič še ni prišlo v ta hram | A |
čez nebo, na tuje. Igra ni več mogoča, vsa | svetloba | je že tukaj. Čreda svetih bikov je daritev, | A |
vlečejo, vedno globlje, sem že za obzorjem, | svetloba. | Ne, hočem nazaj! | A |
Svetlikanje prostora. Skozi pesem sije luč duše, | svetloba | besede, ki je kot mavrično steklo. Ne oživljajte | A |
pobesne tvoje šipe da se zrinem vate kot tečna | svetloba | Če ne tako pa kot kletev Še eno poleno zakurim | A |
Okrog postana rjuha dežja. | Svetloba | pronica med ploho. Mogoče bo jutri nastala. | A |
temno! Če vase skrivaš svoj pogled, ne lesketa | svetloba | v tvojih se očeh, nihče ne vidi iskric v njih | A |
intenzivnih in svetlih pesmih je tema, v temnih pa sta | svetloba | in upanje. Vesnine pesniške izpovedi so iskrene | A |
božjega korena prinesejo iz bližnjega gradu. | Svetloba | se gorečega imena zažira v hišo davnega godu | A |
Okinčanega s pečo in v mezlan. Drsi | svetloba | žgoča z belih skled. Gostitelj se kot sveža | A |
Njegovi udi so mladostni, mični. Drsi | svetloba | žgoča z belih skled, odsevajo jo dečki rdečelični | A |
prostora . / . / stran 6 . / Ljubezen Premečkana | svetloba, | ujeta na eni njivi. Preživljena kri, brcajoča | A |
Spokojnost. | Svetloba. | Na tleh ‒ v kotu otrok sedi. | A |
nekaj, kar je podobno sanjam in stol in miza in | svetloba | dneva. Ti potuješ z vetrom Ti potuješ z vetrom | A |
Nenavadne metaforične zveze (npr. premečkana | svetloba | ‒ pesem Ljubezen) predstavljajo nekak doslej | A |
krajev; postala sem enaka svojemu odmevu. | Svetloba | me nenehno ogovarja, novi prostori odpirajo | A |
so mu odbežale; brenčanje ga ščegeče v glavi, | svetloba | ga ščemi v očeh.Nenadoma se mu izvije vzdih | A |
bile zaprte in samo skozi špranje je prihajala | svetloba | na pisalno mizo.On je stal sredi sobe, molčal | A |
vzdigovali roke, da bi jih palice ne zadele. | Svetloba | pa je zdaj prihajala s Šentjakobskega trga, | A |
in zaradi njihovih črnih srajc je bila tudi | svetloba | črna.In Miklavž je skočil z odra in je bil brez | A |
okna, ki se srebrno in rdeče solzijo, ker je | svetloba | premočna. Na strehi nasprotne hiše so od opek | A |
je on zaprl veke ter pustil, da ga je medla | svetloba | božala. Pa je spustil veke tudi iz obzira pred | A |
volji. Razum, pravi Bacon, ni nikaka mrzla | svetloba, | ampak luč, ki ji dajejo goriva volja in čustva | A |
mami: »Je papá« in so vsi nagi, prihaja rumena | svetloba. | Ležal je in bil je nepremičen, da ne bi misel | A |
glej, mama, ne glej!« Potem je ves čas mrzla | svetloba | na rjuhah, sta vrč in skleda na marmorju in | A |
strah pred ušmi in pred tifusom. Zavoljo tega je | svetloba | presenetila v gnezdu vrabca, ki je poginil od | A |
vzpenja k soncu, a se ni premaknila, ko je sončna | svetloba | izgubljala sleherni pomen. Čutil sem odpor do | A |
prihajajoče krdelo in mahajo z britvijo po zraku, da | svetloba | z žarnic pobliskava po njihovem rezilu, kakor | A |
novo stavbo; a ta privid je spet rodila poletna | svetloba. | Ko sem bil pred dvema letoma tukaj in je mizar | A |
Samó v očeh se je prikazovala poplesujoča | svetloba, | ki je prehajala na krog okoli njega, posebno | A |
seveda, podnevi je bil odhod precej drugačen, ker | svetloba | ne poenoti tako kakor tema.Takrat sem šel namesto | A |
mala v čakalnici približala vratom in črtasta | svetloba | se je premaknila v motni vodi ogledal. »Greste | A |
stran 42 . \/ 5 Spet je bil dopoldan, a zdaj | svetloba | ni bila več nekoristna in neizrabljena.Hodil | A |
juha v loncu, in v kuhinji poči, da se topla | svetloba | iz oči razlije po licih.Nato pa je vojska pozabljena | A |
zavest. Obenem je bila v njegovih očeh medla | svetloba | razdraženega zaničevanja, takó da je Maks umaknil | A |
naredite šotor -« Držal je glavo objeto v dlaneh; | svetloba, | ki sili v okence, ima zdaj napetost prozornega | A |
ulica prazna; ko da ne vé kam z neugnanostjo; | svetloba | pa je odnehala s svojo ostrino in se počasi | A |
in mahajo z britvijo po zraku, da pobliskava | svetloba | iz žarnic na njihovem rezilu, ko da bi se kanci | A |
živih barvah zahoda; in tudi na morju ni več | svetloba | lesket v vse smeri, ampak določena pot od sonca | A |
lesket srebrnega bisera v zeleni megli. A | svetloba | oblakov nad plesiščem je tedaj postala bela | A |
vsenaokoli je bila tišina in zelenkasta in rdeča | svetloba | neonskih napisov se je raztapljala v gosti megli | A |
od naše, se mi je zdelo, da se pretaka sončna | svetloba | z nasprotne strehe naravnost na mojo mizo.Ko | A |
vinski sok z brega in svetla in mlečnata poletna | svetloba. | NA KONCU POMOLA »Zdravo,« je rekel, ko je stopil | A |
Poleti seveda. Šel je proti koncu, kjer se | svetloba | obrežja ublaži in je tudi Veliki trg daleč zadaj | A |
neodločne so bile njene oči vdane in nežne, le da | svetloba | v njih še ni znala najti prave barve. »Tudi | A |
ne rjave, ker tisti trenutek je bila v njih | svetloba | snega na Monte Baldu.Tam zgoraj so se namreč | A |
ves dan cmerilo, da bi mi danes ta pomladna | svetloba | pomagala pri delu, je pomislil.Risal je, ker | A |
predor in je bil zadovoljen, ker je še prihajala | svetloba | skozi line v živi skali na levo.Ni imel rad | A |
Ni imel rad teme. Zmeraj bolj bleda je bila | svetloba, | a skalnata okna so še risala obok luči v temoten | A |
človeka, ki prihaja iz podzemlja, pač življenjska | svetloba | steka kakor rečna voda v tolmun.Nikdar ni razmišljal | A |
Ozrl se je na jezero. Videti je bilo, kakor da | svetloba | počasi in neslišno odteka z jezerom iz široke | A |
na tleh. A morebiti me je takrat poklicala | svetloba | mesečine na jezeru.Tako sem stekla dol po stopnicah | A |
drug proti drugemu in na pol mižala, ker ju je | svetloba | bodla v oči.Ko je Venc zagledal rdečo bluzo | A |
čisto z roba se v pramenih siplje sveža jutranja | svetloba, | da jemlje vid in mora Pavle Vatovic z roko seči | A |
organizacije, razstreliva, proces, proces. | Svetloba | izpod stropa je tekla po obrazih in bilo je | A |
predavalnice, da se nagnejo visoka okna in sončna | svetloba | posije skozi prosojno, rožnato glavo tistega | A |
Silen tlesk ploskoma po lesu. Tak udarec, da se | svetloba | premakne.Silna energija v tem kuštravem možu | A |
komolce mu vleče dol, glavo nadnje. V oknih silna | svetloba, | močno sonce, ki požira polovico dvorane in jo | A |
sredi šip, skozi katere prihaja silna sončna | svetloba, | ustvarila lečo in tam se zbirajo posamezni žarki | A |
glavi, rdeča puhasta štrena, kajti skoznjo teče | svetloba | v prostor, sončni žarki se poigravajo na njej | A |
paro zdaj skozi gnečo. Jasna, kričeča rdeča | svetloba | na robu.Kino. | A |
mesto začuti, na obrazih pa zasije nevarna | svetloba, | taka kot pred potresi in naravnimi katastrofami | A |
njegovo pot. Potem tišina zadrhti, mir zasije, | svetloba | se razlije, svet se razpre.Z brega priteče deklica | A |
poživlja kri. Partijskemu ideologu je rezka | svetloba | lila naravnost v oči.Kakor mački so se svetile | A |
kot jih odplakuje mesto že tisočletja. Zato je | svetloba | trga razpoke varljiva podoba, v zidovih in spodaj | A |
luč in zunaj ugasnilo krvavo sonce. Krvava | svetloba | najbolj vročega dne ugaša počasi, zlagoma se | A |
avtomobilskih žarometov. Sonce, silna sončna | svetloba, | luč v njegovem prostoru, na telesu, da se sence | A |
velikimi vlažnimi lisami pomazani strop, zlomljena | svetloba, | taka brleča, rjavkasta svetilka v sredi, to | A |
še isti trenutek pa zadaj trešči, se utrne | svetloba, | da z rokami otiplje temo.Najprej temo, potem | A |
Zahodu. Zjutraj, ko se zgodnja in medla sončna | svetloba | meša z električno lučjo nad njegovo mizo, si | A |
stare biblioteke, kjer pada utrujena popoldanska | svetloba | skozi visoka okna in se v njej svetijo drobci | A |
se začeli in kdaj končali, je bila pač taka | svetloba | v oknih noč za nočjo dovolj jasen znak: posredi | A |
vrata za seboj. Nekdo je nalahno vzkliknil in | svetloba | med špranjami se je utrnila.Stal je pred vrati | A |
ves prostor. Nekdo je udaril po kresilu in | svetloba | je napolnila morišče.Ves ta topli in opojni | A |
Papir je potisnil na sredo mize, kamor je padala | svetloba | iz line pod stropom.Počasi in preudarno je začel | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |