nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Petintrideset stopinj, poved v sobesedilu:
Daleč zadaj doni visoka pesem, bojni psalmi, tam, kjer se je dan izpod stropa podaljšal v neskončnost, kjer je v prostor udarila luč in zunaj ugasnilo krvavo sonce.
Krvava svetloba najbolj vročega dne ugaša počasi, zlagoma se nagiba v prijazno gluhoto noči in tople krvi, izžgane, izvotljene notranjosti telesa.
Preveč tega partizanstva, preveč, pravi Pavel Vatovic, preveč vsega dneva, preveč tega dneva, obeh ideologov preveč, pravi in se opoteka in roka se oprijemlje zidu, preveč teroristov in Joba Rdečelasega, Frančiška Tranture in udbovskih špicljev po vseh vogalih, preveč Tanje in Molnariča in Rožmana, privržencev preveč in politike, časopisa in delavskega razreda, vsega vročega dne, krvave krogle na nebu, Tahijeve dežele in črnega oblaka ob boku mesta, preveč samega sebe in čurimurija, starca štrenastega, preveč hiš in ulic in težke počasne reke pod mostovi krutega mesta.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani