In ko hitro stopa iz starega mesta proti soncu, ki kot bela ploha lije z obrežja, je ves čas v njem ta njen šepet in ves čas tudi njena roka okoli njegovega pasu.
5 Spet je bil dopoldan, a zdaj svetloba ni bila več nekoristna in neizrabljena. Hodil je skozi vrvež in skozi direndaj trga ob Kanalu kakor kaznjenec, ki je pravkar stopil in mračne stavbe in bi si rad že s samim dihanjem spet osvojil stvari.