svetloba (101-200)

in se zaskrbljeno ozirale na cesto. Jutranja	svetloba	je vse prebujala k novemu dnevu, povsod se je	A
se njeni robovi raztapljali. Neznosna žolta	svetloba	je daleč okrog žarišča spreminjala modro nebo	A
vročeglave zarotnike tega sveta. Jutranja	svetloba.	Skozi jutranjo svetlobo se Je sprehodil.	A
morala biti noč, pa je bila v oknih trepetajo ča	svetloba.	Stopil je k oknu in videl spodaj razsvetljeno	A
zrlo vanj, ko se je prebudil. Nekakšna vroča	svetloba	je bila zadaj, spredaj pa dvoje zelenkastih	A
blaznelo v tej nenadni zmedi. Modrikasta meščeva	svetloba	je sedala na veke.Podobe, glasove, slike, besede	A
nista zatisnila oči. Ko je prišla prva bleda	svetloba	na njuno beraško ležišče, se je Anton zravnal	A
in z neke line se je zableščala ostra dnevna	svetloba.	Tista žarica je šla naravnost v zenice.	A
prostor, z visokimi, zgoraj zaobljenimi okni.	Svetloba,	ki pada skoznje, mirna postava v njej.Ob mizi	A
obličja domačih ljudi, vse prevečkrat se je lomila	svetloba	in je sekal oster rez misel, spomin in dejanje	A
ji je notri v zenicah nekaj zablisnilo. Ta	svetloba	v tistih utrujenih očeh, to nenadno spoznanje	A
utrujenih očeh, to nenadno spoznanje, ki ga je	svetloba	razodela, nenaden premik njenega oblega telesa	A
jamram? Prebudil se je sredi poldneva in	svetloba	mu je klala v zenice.Veke je imel težke kot	A
luknje na strehi je v belih stožcih lila jutranja	svetloba.	Domislil se je, da so okno zabili ž istimi žeblji	A
povsod se razlije takšna topla zimska mesečeva	svetloba,	takšna pesem v toplem pastirskem ovčarskem kožuhu	A
prebudila, je z ekrana še zmeraj sekala mavrična	svetloba.	Zdaj je vedel, da bo noč dolga in brez sna.	A
ordinacij, od katerih se odbliskava jutranja sončna	svetloba.	Rad je imel to livado ob tej uri, spominjala	A
kamnite hiše in oljčna drevesa, spodaj je bila	svetloba,	ki je pošev čez pokrajino padala z morskega	A
nalivih je spod jutranjih oblakov lezla medla	svetloba	in razsvetlila pobočje in dolino pod njim.Iz	A
ostale samo še tančice meglic, samo še mezeča	svetloba	skoznje, ki je naznanjala, da je jutro, da je	A
drevesnih krošenj in skoznje, oblila blaga sončna	svetloba,	takrat je bila živa slika, ki bo nekoč otrdela	A
ognjenega delovanja, tako je lila jutranja nebeška	svetloba	od zgoraj, brisala robove, pretapljala svetove	A
nedelu. Zdaj je začutil, da prihajata toplota in	svetloba	od nekega daljnega romarskega ognja, čutil je	A
spomladanska, a še zmeraj tudi zimska sončna	svetloba.	Na levi je bil temni molk gozda, ki so ga ponoči	A
nad gorami, pod katerimi je lebdela kristalna	svetloba,	se je zdaj končno ulilo.Amalija je zgoraj na	A
mrzlem tlaku, o svetla spomladanska jutra, ko je	svetloba	skozi barvaste podobe na steklu oblivala najlepši	A
/ . / stran 142 . / ravnice mrzla, zevajoča	svetloba,	odprta v steno teme, vsa ta brezmadežna in mrzla	A
videla vrhove dreves, ki jih je barvala prva	svetloba	dneva. Mogoče je to tista svetloba, je pomislil	A
barvala prva svetloba dneva. Mogoče je to tista	svetloba,	je pomislil, o kateri se mu je sanjalo v noči	A
posluša, na posteljo lije topla spomladanska	svetloba,	jutro je, novo jutro njenega potovanja k Zlati	A
gozdnem obronku. A zdaj je bila noč in meščeva	svetloba.	Svet na desni, polja, poti med njimi in samotne	A
spomladanska, a še zmeraj tudi zimska meščeva	svetloba.	Na levi je bil temni molk gozda, ki so ga prekinjali	A
se spomniš, Tvoj angel je stopil k njemu in	svetloba	je oblila celico, Petra je sunil v bok, ga prebudil	A
pogledala, v njenih očeh je odblisnila meščeva	svetloba,	pojdi, bova plesala. V tej duši je rana,	A
med razbitimi barvnimi šipami mezela meščeva	svetloba	in se mešala z jutranjim svitom.Gledal je te	A
svetleče se oči, v katerih se zablisne meščeva	svetloba,	kakor se bliska v njenih očeh, veter je bil	A
je vstopil v njeno kamro, je oslepila silna	svetloba,	obkateri je začutil v srcu kesanje in je od	A
in je od svojega namena odstopil. To je bila	svetloba,	ki jo je naredil angel, ki je po Gospodovem	A
grela nekega pravega koštruna. Zvečer, ko je	svetloba	v ječi naglo ugašala, so se na steni risale	A
ki je padal skozi lino njegove ječe, bila je	svetloba	njene miline, čistosti in zvestobe. Misel	A
bile naenkrat široko odprte, tukaj je sijala	svetloba	svete navzočnosti, uma, ki je skozi človeško	A
ki jim ne vem imena, koprenasto lega zadnja	svetloba	na zemljo, tam smo padle ženske skupaj s slovenskimi	A
Očeta? Iz Duha, iz ptiča čisto na vrhu, lije	svetloba,	sije skozi krono, ki jo vsak na svoji strani	A
držita krono sveta, skozi katero lije nebeška	svetloba.	Skozi nebo, skozi krono, skozi oblake na dva	A
preprosti sliki je razumel, kaj pomeni tista	svetloba,	ki lije na gore, tisti plaz, ki prihaja iz nebes	A
budnost, kot jo ima on, ta razume, kaj pomeni	svetloba	spod kupolastega neba, ki v snopu lije na zemljo	A
nizke oblake nad Svetim Rokom iskala pot prva	svetloba,	medla svetloba navzdol, na travnike, na vrane	A
Svetim Rokom iskala pot prva svetloba, medla	svetloba	navzdol, na travnike, na vrane, čepeče v krošnjah	A
se temno svetlika, včasih jo obsije meščeva	svetloba	izza oblakov, ki se naglo premikajo po nebu	A
mogoče videti; tako daleč je, da vanj ne seže več	svetloba	nobenega spomina, od takrat se dviguje kamen	A
cerkve v Kölnu, kjer bi jo morala obliti zlata	svetloba,	tolikokrat je sanjala o njej.V mesto sta prišla	A
takem trenutku čuti v srcu, ali lijeta vanj	svetloba	in toplota?V tisti poltemi je bilo videti, še	A
in valovanjem. Takrat je bila zadnja sončna	svetloba	ta dan, potem pa so z neba k zemlji spet pritisnile	A
razkadil, prostor se je razblinil, takšna bela	svetloba	se je razlila čezenj, da so bili obrazi kar	A
prosojno zažarela. To je bila tista opoldanska	svetloba,	ki se je takrat zalesketala čez sneg, da je	A
je opotekla proti vratom. Tudi zunaj je bila	svetloba,	nemara mesčeva, podobna svečavi, a vendar svetloba	A
svetloba, nemara mesčeva, podobna svečavi, a vendar	svetloba.	Padla je v topli, voljni, lesketavi sneg.	A
transparenti in včasih se je v njih odblisnila mehka	svetloba,	ki se je zlivala z oken.Gor pa dol po hali so	A
povsod so znaki. Spodaj, z obraza ti bledikava	svetloba	v oči sega, na čelu hladen pot potiš.Roka drobenclja	A
električni tok v telesu, razklenjena rezka	svetloba	v prostoru.bilo je nekje na levi, je zažvižgalo	A
jutranjo svetlobo, ki je prišla skozi okno. Ta	svetloba	je stična točka.V sredi čutiš leščerbno svetilo	A
širi, čutiš, da se širi, da gre narazen, da jo	svetloba	potiska ven, da seže čez celo oko, njegovo belino	A
cigareto si prižgejo in puščajo, da jim teče	svetloba	skozi obraz.Tako te spreleti, kadar pogledaš	A
bele plahte pomikajo skoz in v njih odblisne	svetloba.	Iz prečnih hodnikov se stekajo reke skupaj in	A
čisto tiho. Skozi okno je padala blaga jutranja	svetloba.	Notri je bilo potem slišati samo hropenje starega	A
zabrisane, z lesenih kipov je odpadala barva, šibka	svetloba	je v tenkem slapu lila skozi okna visoko spod	A
ki se mu je zdel znan. Tedaj je rdeča sončna	svetloba	obsijala celotno podobo in samotnemu obiskovalcu	A
toku vode dežuje, tukaj razpršena, megličasta	svetloba	skozi oblake.Po kamnitem tlaku se kotrlja orglanje	A
dežuje, tukaj pronica razpršena, megličasta	svetloba	skozi oblake.Stolp pivovarne gleda čez strehe	A
se pomaknili sem, pod oknom nekdo požvižgava,	svetloba	ni več razpršena in megličasta, samo še nekoliko	A
ki ga je videl ta dan in čigar trepetajoča	svetloba	mu bo drhtela pred očmi.Leta 1527, bo zapisal	A
tovariši, v njegove omotične oči pa lije prva	svetloba.	Prek streh se steka in v temačno ulico pod njim	A
odprta vrata seva na njuni sklonjeni glavi rdeča	svetloba	plamenic, nikjer ni nobenega sonca, samo rdeči	A
življenja. Zgoraj, tam nekje, od koder prihaja	svetloba,	udari zvon in ulica se začne hitro polniti.	A
ne bo gledal strani neba, od koder prihajata	svetloba	in milost, rdeči zahod bo gledal skozi visoke	A
obrača na bok, zasope, potem vidi, da je svetleča	svetloba	naglo zaplapolala po vsem prostoru, plamen se	A
povsem zgoraj, v pramenih lila noter rdečerumena	svetloba	zahajajočega sonca. Ali od tam? je pomislil	A
posutega z zvezdami, sije na zemljo snop luči.	Svetloba	obsipava skozi oblake zaobljeni del zemeljske	A
s svetlimi okni in odprtimi hodniki. Južna	svetloba,	ki je preplavila mokro pokrajino, bele poti	A
vegastih lesenih drogov prihaja medla oranžna	svetloba.	Spotakne se na razdrapanem asfaltu.	A
Skozi umazane šipe je padala prva jutranja	svetloba.	S komolcem je začutil, da se je dotaknil nečesa	A
čutil, da se je stemnilo, čeprav je neonska	svetloba	še zmeraj brlela v prostoru.Potem se je zaslišalo	A
trenutek jo je spet udaril. Zdaj ji je ulična	svetloba	osvetlila obraz.Gregorja je spreletelo od tesnobe	A
Samo od Rigbyja pada skozi odprta vrata medla	svetloba	na pločnik.Med vrati leži Martinov pes in nalahno	A
Odprl je okna. Zunaj je sijala bleščeča sončna	svetloba.	V patiu je cingljala voda, zeleno listje je	A
vila bliskavica z vrhov nakodrane gladine.	Svetloba	je postala prosojna in oblila je naenkrat ozelenela	A
Razen tistih, ki nikoli ne spijo. Dnevna	svetloba	se je mešala z medlo, utrujeno lučjo iz lokalov	A
harmonike in violine. Ko se je že razlivala	svetloba	čez nebo in so zvezde ugašale, so svatje zapeli	A
dan, čeprav tukaj ni bilo nobenega dneva, le	svetloba,	ki je mezela v temni hodnik izza vrtljivih vrat	A
iz življenja, iz življenja. In ko ugaša	svetloba	okrog oblakov, nad oblaki, ko se zgoraj odpre	A
je srce močneje udarilo. Dopoldanska jesenska	svetloba	je bila šibka, razpršena skozi koprene oblakov	A
traku se je silovito odblisnila navzgor sončna	svetloba,	Sava. Gruča hiš je Kranj, naprej je Ljubljana	A
mokro zemljo, zdaj je med drevesi mezela k njemu	svetloba,	prihajala je iz tiste svetle razpoke med nebom	A
in ga razločiti od drugih. Potem je prišla	svetloba.	A prišla je le za hip, da se je moglo mrmranje	A
pripravljeno, vedno siloviteje in višje se je premikala	svetloba,	upanje in rešitev oznanjujoča, dokler ni prišla	A
debelejši, vse širši, sled, ki jo je puščala	svetloba	za seboj, se je začela širiti navznoter, vendar	A
skladu s širino krožnice. Nikakor, da bi bila	svetloba	silila proti notranjosti kroga ponekod bolj	A
ganizirano in neurejeno. Nasprotnonasprotno. Mogočna	svetloba,	zmagovalka teme, moja rešiteljica, moj up in	A
takega se ni zgodilo, le zasvetilo se je in	svetloba	je izginila. Glasovi pod oknom so nekaj vzpostav	A
kaj me je tedaj reševalo klavrnega ždenja,	svetloba	ali glasovi ali pograd ali vedro ali karkoli	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani