nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Galjot, poved v sobesedilu:
Ni bilo v redu, ker je bil sam, ni bilo v redu, ker je prišel ponoči, še najslabše pa je bilo, ker je naslednje noči luč v njegovih oknih kar svetila in svetila! V teh težkih časih, ko so se v zraku, v vodi in na zemlji dogajale čudne reči, ko je greh prvega človeka obsedal tako rekoč sleherno dušo, ko je bilo govora o čarovnih dejanjih dan na dan in noč na noč, ko so prorokovalci in alkimisti izgovarjali skrivaj svoje obrazce, ko so štiftarji, prekrščevalci in drugi heretiki puntali ljudi ter v mesečnih nočeh občevali z zdivjanimi ženskami, ko na enem koncu dežele še niso pozabili, da »ta kurbin Primož nega tovariši pridiguje, de divica Marija je ena kurba bila«, na drugem pa je Štajerska Karolina po svojem poštenem sodniku Lampretiču in njegovih kolegih od hudiča obsedene ženske in moške na mučila, orodja, utopitve in na grmado obsojala; v teh težkih časih, za katere sploh ne moremo z zanesljivostjo trditi, kdaj so se začeli in kdaj končali, je bila pač
taka svetloba v oknih noč za nočjo dovolj jasen znak: posredi je huda vest. Je tiha, je mutasta, a grize in grize, počasi in vztrajno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani