Lucianina nežnost je vendar prišla brez priprave in kakor podarjena, tako da ni imel časa, da bi bil doživeto presenečen. Kdove; morebiti je zavoljo povojnega razpoloženja sprejemal ljubezen kot nekaj naravnega, prepričan, da se v človeka, ki prihaja iz podzemlja, pač življenjska svetloba steka kakor rečna voda v tolmun. Nikdar ni razmišljal o tem, spoznanje je kakor zasijalo vanj med risanjem, zdaj pa se mu zdi krivično, da se je ta leta ves čas tako slepo premikal v ljubezenskem ozračju in da ni slutil vseh silnic, ki so ga vodile.