nova beseda iz Slovenije

svetloba (201-300)


bi mogli temu, kar sem videl, resnično reči      svetloba.     Pramen je bil namreč le za spoznanje svetlejši  A
vstop. Tedaj so se vrata na široko odprla,      svetloba      je planila v prostor in v odprtini, ki je zazevala  A
se naj končala in kje bi se naj začela sončna      svetloba.     Z one strani zidu je slišati korake.  A
barake, od koder je prihajalo silno kričanje.      Svetloba      iz notranjosti je padala na naše obraze in risala  A
reči, ki se pač postorijo zjutraj, ko pride      svetloba,      ko pride dan.S posebno pozornostjo je pripravil  A
obrazih večernih sprehajalcev je razlita neonska      svetloba;      sence plešejo svoj ples, snopi avtomobilskih  A
kotalila klavrna, toda zelo svetla in sluzava bela      svetloba.      Ves čas, že prej, še posebno pa sedaj, ko je  A
katero se je sedaj izkazalo, da ga povzroča      svetloba.     Seveda pa je imelo podaljšanje hodnika tudi svoje  A
telesom le v primeru, ko bi se čez prostor razlila      svetloba,      slepeča luč, sredi katere bi se prostor in oblika  A
trenutku, ko je stopil iz barake, zaslepila      svetloba      reflektorja in iz visokega stolpa je zadrdrala  A
zakrivali z rokami obraze, kakor bi bleščeča      svetloba      pomenila zanje nevarnost. S cevmi brzostrelk  A
stran 8 . / in svojo odločitev. Zato tudi      svetloba      izložbenih oken teče malo hitreje in medlo in  A
premika pred njegovimi očmi, v presledkih pa ostra      svetloba      žarnice pod stropom reže v zenice.Že čuti rdeči  A
huškne preko širokega pramena svetlobe v kuhinjo,      svetloba      pa se koj zatem utrne v tresku zapirajočih se  A
roka seže naprej in zasuče stikalo. Ostra      svetloba      razgrne prostor.Prazno.   A
Zdaj. V izložbi sveti taka medla      svetloba,      da vidi notri odsev svojega bledega obraza.  A
kot kakšen zvočnik in od vseh strani že pada      svetloba      z odprtih oken na ulico.Sence se sklanjajo skozi  A
govoril. Viliju Finku ščemi v oči prva jutranja      svetloba.     Jesen je in zunaj se dani.  A
nekaj korakov in nekaj glasov. Je tema ali je      svetloba?     Mater, reče Vili Fink, ob tretji ali četrti uri  A
je maloprej utrnila pod stropom. Zmeraj ta      svetloba      žarnice v tem prostoru. Še zmeraj čuti v zrklih  A
ulici, razdrapana pročelja starih hiš, brleča      svetloba      uličnih svetilk.To je torej tisto svetlo in  A
slišati razglašeno petje. Za okni je bila zamolkla      svetloba,      za njimi je bilo polno moških teles, za njimi  A
svetnikovih rokah, hlad in tišina neke cerkve,      svetloba      v njenih oknih? Krogla mora biti velika in modra  A
drugo pa je v slapu lilo na tla. Taka sončna      svetloba      je bila med nama, v tem prijaznem traku so podrhtevali  A
Ko je zasvetila luč, je bilo boljše.      Svetloba      je bila medla in v prsih sem še zmeraj čutil  A
čutil nekaj tiste tesnobe, a bila je vendarle      svetloba      in bilo je boljše. To se mi je nekajkrat  A
ker je sedel z obrazom, obrnjenim v prostor.      Svetloba      mu je torej padala na tilnik in njegov obraz  A
pod visokimi oboki je v notranjost lila medla      svetloba.     Visoke in temne podobe nekakšnih svetniških slikarij  A
čeznje je lila slabotna in razpršena zimska      svetloba.     Naslonil sem se na hladni steber in si z blagoslovlje  A
dan ne noč; in zgodi se, da bo ob času večera      svetloba.      Ležal sem oblečen na postelji v nekakšnem  A
bliščavi, marveč dan v krvavi žarici. Ostra      svetloba      se je v ogromnih valovih nenehno gibala, premikala  A
majhne ljudi in njihove obraze, polne groze. In      svetloba      nastaja kakor sončna luč; žarki so mu iskre  A
Bila so znamenja, ki jih je poslalo nebo, in      svetloba      je nastajala kakor sončna luč, žarki so se mu  A
bregovi, so se naglo pomikale sence. Potem je      svetloba      začela medleti in spet so zvezde zasijale na  A
Zenice mi je čez polovico rezala ostra rdeča      svetloba      in dnevne podobe, ki so se nabrale v njih ta  A
minljivega in pozabi podvrženega. Ta strašna      svetloba      ostane v zrklih, da so beločnice rdeče in krvave  A
Štajersko zažarelo v temnordeči, karminasti barvi.      Svetloba      se je valila po nebu kakor razbeljeni oblaki  A
čudno odsevala v morju. . / . / stran 149 . /      Svetloba      je pojemala, pa se spet okrepila, vmes so švignili  A
nekaj svetlobo pelje po nebu, v Bosni se je      svetloba      mirno pojavila in mirno izginila, na Madžarskem  A
kakor tudi drugim ljubiteljem znanosti, polarna      svetloba      ni pomenila ničesar tako zapletenega, česar  A
Ulične svetilke so rdeče, sem rekel, čudna      svetloba.     Ona ni nič odgovorila.  A
bil razdejan, a že umirjen hkrati. Omledna      svetloba      zimskega jutra, povsod naokrog moja razmetana  A
prostoru in čakal, da se mu oči privadijo na mrak.      Svetloba      od odprtih vrat je padala po sredi, postelja  A
Zaspal sem na tleh. V oknu je bila rdeča      svetloba.     Zunaj je gorelo.  A
valovili pred njegovimi očmi, ko se je približevala      svetloba      z ulice, hiša z razdrapanim pročeljem nad njo  A
da naša zastava visoko zaplapola in zasveti      svetloba,      da strgamo verige, ker je opuščena ta dežela  A
V ekranu je migetal bel sneg in umetna bela      svetloba      je čudno sevala na njegovem nepremičnem obrazu  A
človeku, ki mu je zdaj zasadil nož v srce. Tudi      svetloba      ulične svetilke se je spremenila v zubelj, v  A
zaslišal udarec avtomata in vežo je obsula slepeča      svetloba.     Na oni strani je stala tista Žigonova ženska  A
dobro skrivališče, če ga tudi tukaj preseneti      svetloba.     Le nekoliko bo treba počepniti.   A
temi, ki jo je komaj kaj osvetljevala ulična      svetloba,      padajoča skozi priprta vežna vrata, je stala  A
Kostrin otipal gladki plastični kvadrat in medla      svetloba      je zasijala spod pajčevinastega stropa.Po vlažnih  A
sklonil glavo k njegovim ustom. - Videla bi se      svetloba      v oknu, mu je s toplo sapo dahnil v uho.Ugasil  A
pogledom, oblivala ga je zeleno modra neonska      svetloba      z ulice, neslišno je premikal ustnice in s koščenimi  A
gleda na trg, pada v zatemnjen prostor zelena      svetloba,      odsev zelenih dreves na obronku hriba. Obiskovalcu  A
večernih žalosti v praznem avtobusu, kjer medla      svetloba      ožarja zaspani voznikov obraz, bi pognali v  A
Potem je dolgo stal ob oknu in gledal, kako neka      svetloba      spod neba skuša razredčiti meglo v ulici.Nikamor  A
zvokom, kot poprej tema, je zdaj udarila vanjo      svetloba.     Videla je, da je pri visokih vratih nekaj zašumelo  A
premaknil, povsod je grizla v zenice ta rdeča      svetloba.      Potem se je nenadoma zavedel, da ima pravzaprav  A
zavedel, da ima pravzaprav zaprte oči, da je      svetloba      nekje daleč pod stropom in da je njegov pogled  A
bolečega sija. Z rokami je segel k obrazu, toda      svetloba      je prodirala tudi skozi dlani.Zdaj je sunil  A
bilo treba še, da izpod stropa brli slabotna      svetloba,      utrujena.Iz knjig pa prihaja značilen šum.   A
»Kako da ne?« Pomel si je oči, sončna      svetloba      je postajala močnejša. »Kako se je spomniš  A
je lila v prostor in potem v hodnike jutranja      svetloba      in so v njej plavali delci prahu, delci sanj  A
sklonjena nad mizo, kako ji skozi pramen las seva      svetloba      odprte žarnice.Zdaj ko sem imel celico zase  A
položenih čez plešo, mu je sevala jutranja sončna      svetloba.     Zadaj za oknom so čez polje tekli uniformirani  A
Zasukal je oči. Čez obraz mu je pobliskavala      svetloba      z ekrana.Dvorana je divjala, naši so zabijali  A
njihovimi glavami, je prihajala medla zimska      svetloba,      takšna neoprijemljiva, nedoločna, ki je nobena  A
sonce, morda pa je v šipe zašla kakšna zablodela      svetloba,      kak odsev ali kaj takega.Vsi so se ozrli gor  A
vlažne stene, na koncu pa se prikaže rumena      svetloba,      na koncu hodnika prijazna rumena svetloba, in  A
rumena svetloba, na koncu hodnika prijazna rumena      svetloba,      in iz žarnice brez senčnika ali česa podobnega  A
konca, kjer se začenja svinčeno nebo. Da peša      svetloba,      reče neka ženska, da bo treba nekaj ukreniti  A
niti slišal ni. Prižgal je luč in priprl oči,      svetloba      ga je zaslepila.Dvignil se je huronski vik in  A
velikanskega hrupa ne slišimo več, oglušimo; prevelika      svetloba      nas oslepi; dotik razbeljenega predmeta je enak  A
pretegnil boleče noge, ko so se v rob, kamor je      svetloba      Petrolove razsvetljave ravno še pošiljala nekaj  A
Fran Detela:      Svetloba      in senca Virtualna slovenska knjigarna BESeDA  A
ni poznal. On ju je dobro videl, ker je ravno      svetloba      iz špranje sijala na oba, onadva pa njega nista  A
hrane. Radovoljen ne gre iz vode, samo ponoči ga      svetloba      izvabi na suho, posebno v zatohlici pred nevihtami  A
stala Mlakarjeva hiša. V temi se je prikazala      svetloba.      Štefan se je spustil v tek.   A
pod svojo perot, bolj je v njegov svet vdirala      svetloba.     Naposled mu je mati Tereza celo prepovedala,  A
medel razgoreval po oljenki. Njegova nejaka      svetloba      je utripala na stenah, predmetih, obrazih ‒  A
Potem je ‒ v prah, ki ga je obarvala vdirajoča      svetloba      ‒ zagledal najprej le glavo.O! je dahnil,  A
napuščem ob vhodu je utripala rdikava neonska      svetloba,      ki je, poplesujoč po cevastih svetilih na hipe  A
razsvetlili z novoletnim okrasjem. Obarvana      svetloba      je skrila sivino na vogalih in štukaturah, ni  A
in tam se zdaj končuje. Tam se mi je prižgala      svetloba      in zdaj mi tam pešajo oči, je pomislil.Takrat  A
podgano, če bi se zadrževala na soncu kako uro.      Svetloba      zdravilo spremeni v strup.Ni še dolgo tega,  A
tema razvijala svojo posebno moč, ko je bila      svetloba      nevarnejša od teme in tema prijetnejša od luči  A
skozi priprte oči viseti tam, od spodaj jo žari      svetloba,      in kadar potegne veter okoli voglov, obešenje  A
dopoldne spet poiskal mrtvašnico. Dnevna      svetloba      ji nič ni odvzela mrzle teže, narobe, že od  A
temna gošča, vmes je kdaj curnila vanjo medla      svetloba,      ki so jo spuhtele navzgor ulične luči.Včasih  A
drogovih in so čakale, da jih zamenja dnevna      svetloba,      tam pa, kjer so bili drogovi že tlak, so ležale  A
sosednjimi stiki stike s sosedi, pri tem je rumena      svetloba      s stropa in sten kapala po njih, še več, nadrla  A
oddaljuje od ljudi, če je v tem kaka razlika.      Svetloba      sosednjih oken torej pada po njegovem obrazu  A
šumljajočega potoka v tihe gozde. V dolini je      svetloba      gasnila, a nad njim se je razpenjala plast jasnega  A
Toplo solnce je sijalo na nebu, toda njegova      svetloba      je mogla le malokje prodreti k Oskovi, ki si  A
razšopirjeno rastlinsko golazen, in dobrodejna      svetloba      je bleščala s takšnih prostorov.Kjer je kipelo  A
Skozi veliko okno na koncu mostovža se je lila      svetloba      v ta prijazni prostor; pod oknom so bila tla  A
razmreženim arabeskam velikolepe mošeje, magična      svetloba      naslikala na strmo stezo in na hrumeči potok  A
gorela pred nosom. Neprijetno me je zbodla      svetloba;      stisnil sem trepalnice. Orjaška roka me je zgrabila  A
gore se mi je poredno smejala polna luna. Prva      svetloba      jutranje zore se je lila drugo jutro skozi line  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA