svetloba (501-600)

lučica v mestu; ob vodi je stala svetilka in bela	svetloba	je trepetala v valovih.Izpreletel ga je mraz	A
da je podrhtevalo ozračje nad streho in se je	svetloba	odbijala od sten in v okenskem steklu.Svetloba	A
svetloba odbijala od sten in v okenskem steklu.	Svetloba	je hotela po sili v tihi dom, od vseh strani	A
je Katra planila v vežo. Pri svitu luči, čije	svetloba	je lila na dvor, jo je spoznala. »Ona	A
Anica je dvignila glavo in se ozrla. Motna	svetloba	je prihajala skozi zamreženo okno v celico,	A
po odprti ulici z vzhodne strani motno rdeča	svetloba.	V svetlem pasu daljne jutranje zore se je pokazala	A
mu ni več zdelo vredno. Odločneje je rasla	svetloba	v sobo in iz mraku je vstajalo čudno, nelepo	A
grozi in skočila nemo z lazu pod rob. Medla	svetloba	je lizala od vzhoda po steni navzdol in okamnela	A
Janez, ozdravil si ga.	Svetloba	je šla s tvojih rok nadenj, živel bo.’Tako žena	A
zemlja pred mano, in od angela se je razlivala	svetloba	na okrog in okrog.Povsod sem gledal posteljo	A
viseli od stropa, da se je razširjala žareča	svetloba	z njih. Po stenah so se šopirili zlati napisi	A
je takoj sladko in rahlo spanje. In nebeška	svetloba	nas je oblila, da smo ugledali vse svetove,	A
padla na rame. Na obraz ji je padala polna	svetloba.	Kako naj vam, ljube prijateljice, popišem ta	A
Tudi je vrata zopet zaprl. Nekaka motna, modra	svetloba	je bila razlita po tem prostoru, tako da dekle	A
svetlimi mojimi pogledi. Obkroževala jo je	svetloba	jasnega dneva, ki se je pri širokih vratih vsiljeval	A
oknu ter kvišku potegnila gardino, da se je	svetloba	razširila po sobi.Kdo je bil ta človek, ki se	A
ker so moje oči podobne trski, kadar pojema.	Svetloba	mojih oči, tudi ta ni več pri meni!«je tarnala	A
Prikazen, kaj si že tako huda?« Pekoča	svetloba	ga je oblila, da je skremžil obraz in se odmeknil	A
ni videl, kako čudovito se je lomila srebrna	svetloba	v šumečih vodnih penah.Gledal je trebušasto	A
velik in sam zase čisto obsejan z mesečino.	Svetloba	je z njega počasi lezla na vse strani, oblak	A
Oblak se je bil prepeljal prek lune. Medla	svetloba	se je spet razlila na gladino vode, na travo	A
nizkih jutranjih hribov se je razlila slepeča	svetloba.	Ostrorogi je priprl veke in se zagledal vanjo	A
Rožni hrib in na jezero se je razlila dnevna	svetloba.	Utihnili sta struna in pesem mladenk.	A
vrhove plamenov in še više v žareče nebo. Rudasta	svetloba	je poplesavala po njih haljicah, se poigravala	A
Mladec Ponirek je vztrepetal. Silna	svetloba	ga je kar oslepila.Od groze je zamežal in si	A
. / stran 72 . / ve Drave in Dravinje bleda	svetloba,	kakor bi se znova danilo.Vzšla je polna luna	A
odgrnjeni vhod je padala na obraza obeh žensk žarka	svetloba.	Čarovnica je zajela s prstom bobrovine iz skodele	A
so se pravkar odmaknili zadnji oblaki. Jasna	svetloba	je oblila kolišča Ostrorogovcev.Z jezera se	A
obrnil se je tudi ta proti njemu, tako da je vsa	svetloba,	katero je dajala svetilnica na mizi, segla mu	A
Prišedši do zida, obrne se in sedaj pade vsa	svetloba	od okna nanj, na njega ostarelo, a sedaj od	A
postaren gospod, ki na videz tudi spi; sončna	svetloba	ga predrami.Naglo vstane, položi spečemu bolniku	A
trenutku se pogrezne v morje svetlobe, toda	svetloba	ga ne blešči in vročina, ki vse raztaplja v	A
drhali, kateri noč nemara bolj ugaja nego dnevna	svetloba.	Opomni torej Samoradu, da pozna ne daleč od tod	A
za vrv, druga se je oklepala debla. Bleda	svetloba	se je bližala Lovraču. »Hud ... !« je hotel zakleti	A
je zdela v roki kot spolzka kača. Meglena	svetloba	je obstala pred njim.Vanjo je bila zavita stara	A
sam ni vedel kako. Tedaj pa je skopnela tudi	svetloba.	V grozi, kakršne še ni užil, je lomastil po grapi	A
stran 14 . / Pred očmi mu je trepetala čudežna	svetloba	in ga utrujala, na uho pa mu je udarjala prošnja	A
je jela redčiti in skozi okno se je usipala	svetloba.	V dolini se je kopičila in gostila megla, obronki	A
okna. Skozi vrzel se je po malem sipala medla	svetloba	medle luči in skozi orošeno okno sem zapazil	A
so peli in v staji so meketale ovce. Mlečna	svetloba	se je cedila skozi okno in sesala temo v sobici	A
nenadoma se je Bogataju zazdelo, da v kamro sili	svetloba	in da je zahrzal konj v hlevu.Komaj komaj se	A
tudi ta odmaknila in potem je ugasnila mlečna	svetloba,	ki je že silila skozi okno.Povsod tema, tema	A
razdvajalo; ko je Neža nazadnje le prižgala luč in je	svetloba	obliznila zaskrbljene obraze, si je Bajželj	A
so se že petelini oglašali in je bledomlečna	svetloba	silila skozi okno. Neža mu je trudno prikimala	A
kazen zaprli v globoko klet, kamor ni prihajala	svetloba,	češ, tu naj umrje od gladu zaradi svoje požrešnosti	A
Čutim, kako ničesar ne čutim več, kako se	svetloba	topi v noč in mi škrlatni žarek objestno kaže	A
hrčka zrastejo rože, trava ... iz hrčka se vzpne	svetloba	novega življenja ... Nič nikoli čisto zares	A
po ulicah ... Svet gori v krču sovraštva in	svetloba	žge do jedra. SIN Ko si z ramo ob rami umivava	A
hlače in izginil ... Na koncu sem hitel, kajti	svetloba	je rasla in bal sem se, da bom zamudil. Ko sem	A
je bilo posloviti od svoje družice. Prijazna	svetloba	ju je objela, ko sta stopila iz gozda.	A
Feliks. Ali vso to lepoto je prekašala bela	svetloba	veličastne ognjene reke, ki se je vila pod Sv	A
plamen in Martinek se preveri, da mu je tudi ta	svetloba	pomenila in oznanila - zaklad!Palica je bila	A
videla njegova zmešana glava, ni bil požar, nego	svetloba	vzhajajočega sonca.Tako trdo se je pokoril lahkomise	A
zijalo črno brezno razuzdanosti; obsije me mila	svetloba	prve, angelsko čiste ljubezni; plaho pobegnem	A
Neko soboto zvečer se pokaže na Melniku tolika	svetloba,	da so jo videli vsi vaščani in se jeli križati	A
snežnikov se je dvignil jasni mesec. Velika	svetloba	se je razlivala krog in krog, in med nemim skalovjem	A
nikjer, samo na vzhodu je nebo vedno bolj žarelo.	Svetloba	se je širila od trenutka do trenutka po ozki	A
Kosobrin in Mena sta odšla s skale. Škrlatna	svetloba	je hipoma izginila iz soteske in mrak je pričel	A
skozi okno, od koder se je usipala jasna dnevna	svetloba.	»Glej no ‒ pa saj je že dan, svetli dan ...	A
In je šel naprej.	Svetloba	je prihajala vedno razločnejša in jasnejša in	A
in pred Kekcem se je zasvetila velika, dnevna	svetloba.	»No, no ‒ na koncu pota sem,« se je razveselil	A
Pričele so se zopet stopnice in tam se je širila	svetloba,	da se je videlo skoraj tako kot pri belem dnevu	A
kmetskim pohištvom. Skozi tri okenca je prihajala	svetloba	v izbo, da se je moglo natanko razločevati vsak	A
hiše; skozi stransko okence je še sevala medla	svetloba	in Muzelj se je ustavil. Z roko je šinil po	A
Košutnik utegnil pomisliti, je že zagorela na dvoru	svetloba	treh plamenic in gruča ljudi se je vsula proti	A
vihtel svetlo sekiro, od katere se je utrinjala	svetloba	plamenic. Ljudje so odreveneli in gledali plašno	A
Nebo je bilo sivo, sivo kakor svinec; medla	svetloba	se je razprostirala po mračnem gorovju in po	A
skozi ozko linico se je še vedno usipala dnevna	svetloba,	ki pa je le borno in medlo razsvetljevala črni	A
mračno Mojstrovko se je pričelo že rdečiti;	svetloba	je prihajala od tam, velika in srebrna svetloba	A
svetloba je prihajala od tam, velika in srebrna	svetloba.	Za trenutek so zaplesali gori okrog snežne glave	A
postal vetrc močan in mrzel kakor led. Medla	svetloba	se je širila po soteski, zvezde so obledele	A
Rahla sapica je vela po vrtu. Sončna	svetloba	je lila s kozi odprto okno v sobo. Za mizo	A
na vrt že odgrnjeno. Močna in jasna poletna	svetloba	se je razlivala po sobi in jo grela.Gledajoč	A
Skozi visoka pisana okna je sijala dnevna	svetloba,	pred velikim oltarjem je bral mašo rdečelas	A
visi tam nad daljnim holmom, toplote nima,	svetloba	gre še iz njega, toda tudi ta je vsa pomešana	A
vse se ji dozdeva drugače, kakor je bilo prej.	Svetloba,	ki jo obdaja, je rumenkasta, pojemajoča, vozovi	A
šum, kakor bi letel veter skozi daljno hosto.	Svetloba	dneva je bolj in bolj rumenkasta in se prične	A
bila, gorela je v obraz in oči ji je oblila	svetloba.	Stal sem tam in se pripravljal, da odidem.	A
sedel mlad natakar in pisal pismo. Zelenkasta	svetloba	podstropnih svetilk se je močno odbijala od	A
vas in njive in gozdi, vse preplavlja ostra	svetloba,	polna vročine, ki brez presledka narašča. Cesta	A
luže rastejo po tleh, kadi se, da more že komaj	svetloba	skozi dim. »Tirola, tistega pa ne,« kriči dragonec	A
je prihajala le še nekakšna meglena in gosta	svetloba.	Zdaj jeseni, ko se skrajšajo dnevi, je dozorelo	A
ogovarjajo. Tema se prične redčiti, hladna in vlažna	svetloba	sili skozi okna v sobo in se sredi nje kakor	A
se je širila že okrog siva in trezna jutranja	svetloba,	ko ni bilo več ne zvezd ne meseca, je rekla	A
oknu in dvigne zastor. Hipoma plane v izbo	svetloba	in vsi trije stoje v luči dneva, kakor bi jih	A
je prihajala le še nekakšna meglena in gosta	svetloba.	Zdaj jeseni, ko se skrajšajo dnevi, je dozorelo	A
Tema se prične redčiti, hladna in vlažna	svetloba	sili skozi okna v sobo in se sredi nje kakor	A
mladi vdovi in ji predlagal: »Šest sveč ugasimo!	Svetloba	je premočna!Mrtvaški oder premaknimo, da bo	A
glavo v noč. Luči mesta so jih zmotile, ta	svetloba,	porazdeljena po ulicah in trgih, se je zbrala	A
ona. Zunaj jasna noč, okna nezastrta, v sobi	svetloba	belega snega in mesečine. Štefanija spi mirno	A
gasnejo luči. Velika izložbena okna se temne in	svetloba	gine iz ulic.Postaja še bolj pusto in brez luči	A
Gresta skozi mestni park. Lunina	svetloba	lije skozi razredčeno vejevje in vlažno in orumenelo	A
tuintam po mahovitih tleh vodena in mokrozelena	svetloba,	ki se je neprenehoma zibala in gibala in bila	A
Zunaj se je že danilo. Rahla, nekako meglena	svetloba	je silila v duplino in se širila zunaj med drevesnimi	A
Oče je vključil generator. Rumenkasta	svetloba	se je umirila v sobi.Vključil sem radio.	A
nisva mogla izmenjati. V dvorano se je vrnila	svetloba.	Ljudje so zvedavo gledali okrog sebe in se nasmihali	A
prostor. Skozi okna stavbe je prihajala rdeča	svetloba.	Ko sem plačal nekakšno konzumacijo in	A
zaspim v svoje sanje, ki se ponavljajo enako.	Svetloba	dneva dobi svoj pravi čar šele na večer, ko	A
so se strastno stiskali v počasnih obratih.	Svetloba	vijolično oranžna.Ko smo zaslišali Anjin glas	A
navidezna. Skozi ta oblak se ne more prebiti nobena	svetloba.	Bližnje zvezde osvetljujejo samo robove, ki se	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani