sneg (6.147)

KLEMENT: Šel sem v hribe. Povsod je še ležal	sneg.	Okrešelj-Mrzla gora-Kamniško sedlo-Brana.	A
cerkvena vrata. Počasi gre po ozki gazi skozi	sneg.	Nasproti mu pride skupina flagelantov.	A
oblačila. Neusmiljeno se bičajo, padajo v	sneg,	stokajo, molijo.Trubar stopi v sneg in jih pusti	A
padajo v sneg, stokajo, molijo. Trubar stopi v	sneg	in jih pusti mimo. 6.	A
7. Trubar odmetava	sneg	pred hišo.Nenadoma mu lopata zastane v roki	A
gleda, potem vstane in odide skozi vrata. Zunaj	sneg.	JANEZ: Meum est propositum in taberna	A
Tiskar Morhart z zavojem pod pazduho se skozi	sneg	približuje Trubarjevi hiši.Osvetljena okna.	A
nočí! Na perotnicah boš nočí počival ko sveži	sneg	na hrbtu vranovem.- Pridi, ljubezni polna noč	A
Ne, še nikogar ni. Velik	sneg	je, težko se hodi. In pa daleč smo od železnic	A
Prvi voznik.	Sneg	naletava.Vražja pot bo.	A
rezgetánje, In sábelj posluša žvenkét. Sám	sneg	in sám led po poljanah, Božični razsaja vihár	A
praznik Agate svetnice. Pod kopíti škríplje	sneg	konjíčem, Z véj srebrno se leskeče ívje, In	A
pogreb in moj pokop, samo ‒ pomladi ne! Naj	sneg	na rakev prt mrtvaški mi natke, vihar naj velo	A
ave Maria! . / . / stran 36 . / Cipresa	Sneg	je padel na gomile, v živih iskrah se blesti	A
z bogatim vonjem v sončni dan, zdaj breznov	sneg	te je moril, zdaj si venel od slane žgan. Podlesek	A
Luin: www.omnibus.se/beseda) 1. Umazani	sneg	‒ skozi njene kosti teža ropotanja strojev 2	A
ljubezen je. . /\ .. stran 36 . \/ Tam zunaj je	sneg	Tam zunaj je sneg in burja nezvanka, a tebe	A
36 . \/ Tam zunaj je sneg Tam zunaj je	sneg	in burja nezvanka, a tebe, nevgnanka, le radost	A
razvitih, vijolic ni skritih, lilij belih ko	sneg.	Toda ti si krasnà, tako strastna in vroča in	A
moje srce bolno je. Ali ti si mi bleda ko beli	sneg,	ko beli, že davno skopneli sneg! Kesanje	A
bleda ko beli sneg, ko beli, že davno skopneli	sneg!	Kesanje Aj, šumite, le šumite, ve globoke	A
mladih dneh?... In - pomlad bo prišla, skopnel bo	sneg.	6 Vsi listi tak čisti, nepopisani so, nenarisani	A
Otémnil ni ga časa beg, nič manj ni bel prs tvojih	sneg.	Život je tak, roké, nogé so, kakršne so préd	A
mesta, kjer lepe deklice; obrazov njih lepota,	sneg	beli njih života zmotila nista me. Spet so se	A
vstane drugo sonce, srcé tako skopni, ko beli	sneg	spomladi, de kaj zagrebsti ni. Ribič Mlad	A
prignana, in pade iz nebes strupena slana, pokrije	sneg	goré in pólje célo. Sijalo sonce je podobe zale	A
2 Ostró prší mi	sneg	v očí, v ledén, vès trd obràz, in tího	A
zíma s trdimi rokámi vso narávo stíska,	sneg	mi glàsno škriplje pod nogámi, v zráku burja	A
lažje bi umrl kot da dolžíl bi tebe. OJ	SNEG,	ZAKAJ GLOBOKO Oj sneg, zakaj globoko	A
OJ SNEG, ZAKAJ GLOBOKO Oj	sneg,	zakaj globoko zapadel si nocoj, da k ljubici	A
stran 226 . / Saj ni zašlo še solnce in	sneg	zapadel ní, le njeno, njeno srce več zame	A
O CVETICI Na vrtu cvetka mi stojí, kot	sneg	se krona ji bliščí, nikdó še lepše videl	A
daleč se glasijo zvončki, v ledeni véčer	sneg	prši, a moja ljubica prelepa v naročju	A
daleč se glasíjo zvončki, v ledeni véčer	sneg	prší; a moja ljubica prelepa v naročju	A
prvi. Pred kralja starec prihití; kot	sneg	se brada mu bliščí, obraz mu trd, okó mrtvó	A
stran 31 . / Pivci Res hvala Bogu za ta	sneg	in mraz, res hvala za slabe mu dni, le padaj	A
mraz, res hvala za slabe mu dni, le padaj zdaj	sneg,	pa na daleč okrog, in revščino našo zakrij.	A
tihi si mi dom In še in še in vedno bolj prši	sneg,	naletava, in sam sem sredi večnih polj in noga	A
... Prostrane dalje mrak molči, prši	sneg,	zamrzava ... ah, v srce, zdi se, naletava. Neumen	A
kri! Glej jasne, strme one visočine, kjer	sneg	tam plameni, planote, glej, globoke te doline	A
čisto bi vodo ‒ ko že premrzlo cvesti roži,	sneg	skrije jo z nočjo. Marija, vere v zdravje, vase	A
TIHI SI MI DOM In še in še in vedno bolj prši	sneg,	naletava, in sam sem sredi večnih polj .. m	A
... Prostrane dalje mrak molči, prši	sneg,	zamrzava ... ah, v srce, zdi se, naletava. KMEČKA	A
stepe, slika oceana. . / . / stran 69 . /	SNEG	Brez konca padaš, drobni sneg, na tihi gozd	A
stran 69 . / SNEG Brez konca padaš, drobni	sneg,	na tihi gozd in na poljano, nekje kraguljčki	A
moč mi, čas, kaj si mi dan? Kar bilo ‒ kot v	sneg	zakopano! Kar bode ‒ kot ta tiha plan brez konca	A
polje kri! Glej jasne, strme one visočine, kjer	sneg	tam plameni, planote, glej, globoke te doline	A
konca razteza se drevored. Od sonca iskri	sneg	in Ied kot diamanti ‒ Dolge vejice brezove ne	A
le veje smrek, znani tihi breg, vse zapal je	sneg,	vse zametel sneg ... Pa čemu, zakaj zvati dni	A
znani tihi breg, vse zapal je sneg, vse zametel	sneg	... Pa čemu, zakaj zvati dni nazaj?	A
98 Večer 99 Zimska pesem 100 Zimska pesem 101	Sneg	102 Letski motiv I 103 Letski motiv II 104 Letska	A
le veje smrek, znani tihi breg, vse zapal je	sneg,	vse zametel sneg ... Pa čemu, zakaj zvati dni	A
znani tihi breg, vse zapal je sneg, vse zametel	sneg	... Pa čemu, zakaj zvati dni nazaj?	A
prišle volčje noči! . / . / stran 102 . /	Sneg	Brez konca padaš, drobni sneg, na tihi gozd	A
stran 102 . / Sneg Brez konca padaš, drobni	sneg,	na tihi gozd in na poljano, nekje kraguljčki	A
moč mi, čas, kaj si mi dan? Kar bilo ‒ kot v	sneg	zakopano! Kar bode ‒ kot ta tiha plan brez konca	A
Neprepoznana je povodenela lemež udov v tlakovec in	sneg	pred zadnjim pragom ajdovskih simbolov onemitve	A
bolezen, kot glivico v srcu. Mravlje lezejo,	sneg	pada na zemljo, snežinčki se vrtijo brez veselja	A
stran 71 . / Najino telo O, rosa tipk, o,	sneg	poljubov, o, čas veselja! Ko se predramiva med	A
očeta; Da zvestóst žené, dekleta, Kakor v solncu	sneg	skopni! Kaj si mi tako težkó, Kadar slišiš kje	A
/ Kadar padajo snežinke Tiho, tiho pada	sneg,	čisto tiho je pri meni, čisto bel je drobni	A
čisto tiho je pri meni, čisto bel je drobni	sneg	... nežno hrepenim po ženi. Naj le pada beli sneg	A
... nežno hrepenim po ženi. Naj le pada beli	sneg	in zabriše vse poti, da se vroče hrepenenje	A
bo tisti čas, ko z neba bo dan za dnem padal	sneg	na nas ... Pridi kmalu tisti čas in pokrij te	A
kajti pred zimo je treba dežja. Kadar pa	sneg	bo po poljih skopnel, takrat bo vsak izmed nas	A
misel, kot je moja? Zdaj kmalu bo zapadel	sneg.	Pri nas se ga ljudje bojijo.	A
lakote in kolnejo vse vprek, čeprav še ni zapadel	sneg!	... Ti in jaz Poslušaj me, deklica moja, poslušaj	A
sonce, car luči. Po poljanah in po lozi beli	sneg	kopni; kaplje se na vejah svetle zibljejo, po	A
Zeleni Jurij jaha zdaj iz kraja v kraj. In beli	sneg	pred njim kopni, za njim topi se trdi led, in	A
prevaža nasteljo z brega na breg. Preden zapade	sneg,	moramo spraviti repo in zelje ajdo je slana	A
poslastico živini v zimskih dneh. Potem me omete	sneg	in veter počiva v mojih praznih latah. Temu	A
meglenem jutru, ki leže na dušo težko, moreče, kot	sneg	na jesenske rože. Rože se sklonijo prav do tal	A
pritisnila kepo snega na upadlo lice. Ko je	sneg	odmaknila, je ostala na licu rdeča sled kakor	A
budi se, tu ptičji spev glasi se, goré še krije	sneg,	‒ zakaj nazaj? Nazaj v planinski raj!	A
sahne, . / . / stran 111 . / kakor pred soncem	sneg	kopni. In glej, iz vode se sušeče drevo priraste	A
zletela. A zunaj viharen zimski je dan, nov	sneg	na stari se usiplje, pod težo vzdihuje hrib	A
poganja ji cvetje! Pogumno, veselo hiti skoz	sneg	iz trga prek ozke doline, iz dola obrne v strmi	A
jo čaka. Po gori pleza višèj in višèj in v	sneg	se ji dolbe stopinja, a sneg se usiplje silnèj	A
višèj in višèj in v sneg se ji dolbe stopinja, a	sneg	se usiplje silnèj in silnèj in sled korakov	A
sredi je gore visoke, le dalje bori se, naj pada	sneg,	saj jutri je dan že poroke. A sneg le silnejši	A
naj pada sneg, saj jutri je dan že poroke. A	sneg	le silnejši usiplje oblak nasiplje zamete snežene	A
nasiplje zamete snežene, kdo padati videl je	sneg	kdaj tak, že znati ni steze nobene. Stopinje	A
Vasovalec Le burja naj vleče, zapade naj	sneg,	drevesa obleče, pokrije naj breg! Naj voda zastane	A
. / stran 78 . / »Južen veter diše, beli	sneg	se taja; mene pa ljubezen zmágavna navdaja.	A
okrog hiše, tánek veter zunaj piše, tla pa debel	sneg	pokriva. Tam na klancu je vse živo, vkup so	A
glogova vejica. Kakor da nanjo nežno zapal je	sneg.	Sonce na oknu, okno je belo.	A
na oknu, okno je belo. Popki na glogu kot	sneg.	Za oknom sinje nebo.	A
mrtva, speča sila srca. Ko da je zapal že	sneg	molčanja preko, polj, preko belih streh, ko	A
mraza boje al′ velic′ga snega? Če pa velik	sneg	pade, je gvišno hud mraz. Je veselje pri kraju	A
vedno zvesto! . / . / stran 287 . / Bela kot	sneg	si ti, rdeča pa kakor kri, v srcu si mojem zapisana	A
pije njegove krvi. . / . / stran 349 . /	Sneg	za to leto slovo je že vzel Sneg za to leto	A
349 . / Sneg za to leto slovo je že vzel	Sneg	za to leto slovo je že vzel, shranil je starček	A
čezse . / . / stran 50 . / Zunaj ni ne dež ne	sneg	vetrova piščal k tlom poleže vso zimsko že zmrzal	A
veje debla suha debla mokra Z njih zadnji	sneg	polzi se topi v skorjo ki je čezme zrasla	A
gazmi drobiti in ujeti iz nje soparni spomin na	sneg	Sem našla svojo slikanico Med starim časopisjem	A
vdihnejo potrebno življenje. Poezija, ki »bi lahko	sneg	stopila«, ki se ne ustavlja, temveč se razliva	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani