sneg (501-600)

konec; pesem je polagoma umolknila ... tišina,	sneg	in mraz; ulica je spet zadremala v svojo žalost	A
pozna krova, si ga poišče za Božič! Kaj mraz in	sneg!	Če bi najtoplejše sonce sijalo - za Božič ne	A
pozimi, o mraku, v zakurjeni izbi, ko je zunaj	sneg	in mraz. Neprestano in tiho padajo veliki	A
okno na stežaj, da ji je puhnil v lica hlad in	sneg.	Živo življenje je bilo zunaj; veter je bil	A
ogrnjena Alma, na plašču in na klobuku se je topil	sneg.	”Pozdravljeni, mlada gospá!	A
zamerite, gospá, da sva tako planila, kakor ...	sneg	skozi okno!“ Marta se je nasmehnila, ko je	A
potisnjen globoko v čelo; na ramah mu je ležal	sneg,	od suknje mu je kapalo.Obraz mu je bil bled	A
kam? Tja sem šel pač, na polje, tam je lepši	sneg,	tam je človek bolj sam in bolj vesel ...Zato sem	A
MARTA IN MAGDALENA I Prvi	sneg	je bil zunaj; v sivem zraku so tiho frfotali	A
stran 188 . / Visoko na Semerniku je ležal	sneg;	čist zrak je sekal skozi špranje ob oknih.Danilo	A
Ležala je na beli postelji, sama bela kakor	sneg.	”Pokažite mi ... dajte!“ je šepnila tiho, skoraj	A
Vztrepetala je. ”Kmalu zapade	sneg	...“ Jokcu se je stisnilo srce; komaj je še	A
zimski veter je vzdigal na ulicah zrahljani	sneg	inga je zagnal v izbo, kadar so se odprle duri	A
somrak nad vasjo, mračilo se je zgodaj popoldne,	sneg	je naletaval, droban in mrzel, zmerom gosteje	A
buknil je časih smeh, udaril je ob duri kakor	sneg	ob okno. ”Ne puste ga, da bi spal!“ se je	A
šel je brez slovesa ... Veter je bil zunaj in	sneg,	njemu pa je bilo čudno toplo. ”Kakor pred	A
žeti spomladi! ... Glej!“ je postal na ulicah in	sneg	se je podil mimo njega.”Vse to bi bil še moral	A
veliki cesti, je bil veter močnejši in je nosil	sneg	v gostih oblakih visoko v temno nebo. Bil	A
kantonskem kamnu se je razlila kri in je curljala v	sneg	... ”Dobro sem hotel, odpustite!“ se je smehljal	A
polhovgraških hribov se je v soncu belil breznov	sneg.	Tam na Viču je vlak presekal cesarsko cesto	A
pod snegom leží. Ali kadar nekoč skopní ta	sneg,	bodo gole kostí pričale o življenju, ko bo moje	A
Imenitno, kaj ne?	Sneg	je že ves v kraj spravljen, - dobro je to!	A
sami sebe; zatajujejo se, topé se kakor breznov	sneg	in izginili bodo.Krščanska skromnost jim koplje	A
je bilo in zdaj vem, da se je zunaj že tajal	sneg,	da je bilo sonce topleje in da je puhtel iz	A
tuja zemlji in očem. Za plotom je še ležal	sneg,	pokrit z umazanim prahom; drevje je stalo golo	A
samo napol zastrto, zunaj je tiho naletaval	sneg,	nebo je bilo sivo, strehe pa so se žarko svetile	A
komaj par korakov daleč, ob zidu, pa je ležal	sneg.	Iz malomarno nametanih, neoskrbljenih, valovitih	A
je mraz malo ponehal in pričel je naletavati	sneg.	Mati je prišla s hriba dol; odprla je duri	A
jo je spremila do vrh klanca. Zmrzovalo je,	sneg	je bil pokrit s tanko ledeno skorjo, ki je hreščala	A
sanje gor v meglene višave ... Minila je zima,	sneg	je kopnel na hribu in po klancu se je odtakala	A
je ponehalo za uro, je zapihal leden veter;	sneg	se je tajal počasi in ponoči je zmrzavalo, tako	A
pa si še noter nisem upal ... Nato sem grabil	sneg,	zaslužil sem goldinar na dan, ali to je bilo	A
bila vselej praznik. Kjer je sonce že popilo	sneg,	se je prikazovala črna, mokra prst, so že poganjali	A
kjer pa je zavila pot na osojno stran, je ležal	sneg	še za ped visoko. Spomladi, poleti in jeseni	A
vsi in nihče ne vidi in ne sliši in je zunaj	sneg,	vstane Marija ... ”Jaz sem slišal ...	A
Blizu je polnočnica. Zunaj je	sneg;	kadar se vda tenka ledena skorja, se pogrezne	A
posijalo sonce vanjo in še v juniju je ležal	sneg	na dnu.Mrtvaški hlad se je vzdigal iz nje; bila	A
aprilu, kje je še maj! In tam pod Tatro se stopi	sneg	šele v maju ... pravijo, da je celo še v juniju	A
še letos jo bom videl, še v maju, ko se taja	sneg	in lijejo potoki z gorá ...“ ”Ali pojdete peš	A
že zaloputnil duri za seboj. Droben, iglast	sneg	ji je bušil v lica, ko je stopila na ulico.	A
prišli kmalu mrazovi od severa, zapadel je zgoden	sneg.	Marko je bil vesel dolgih zimskih večerov.	A
polje, na travnik. Sonce je bilo raztopilo	sneg,	iz mokre prsti je poganjala trava.	A
pozabljene, izginile so hitreje kakor breznov	sneg;	skrbi je raztopilo mlado sonce, popilo jih z	A
noga v napol raztopljeni, z ilovico pomešani	sneg.	Nebo se mi je zdelo nenavadno visoko; in svetlo	A
vpreženih po dvoje težkih konj, ki so kopali	sneg	in blato z ogromnimi kopiti.In na vsakem vozu	A
oblaki, raztresenimi po nebu, kakor spomladi	sneg	po travnikih, ko se že tupatam prikazuje zelena	A
črno in mokro; v zatišjih za grmovjem je ležal	sneg;	pesek na stezah je bil pomešan s črnim blatom	A
ulicah. Mraz je bilo in pomalo je naletaval	sneg.	Takrat sem jo srečal.	A
bila noč in še dež je rosil na blato tiho kakor	sneg.	”Zares se je bil zvrnil v jarek!“ se je prestraš	A
Ob pustem večeru, ko je zunaj naletaval moker	sneg,	da je bila vsa cesta umazana, brezdanja brozga	A
Bilo je v decembru.	Sneg	je naletaval neprestano v drobnih, ledenih iglicah	A
redek, mrzel dež, kmalu je začel naletavati	sneg,	najprej nemirno in drobno, da so se topile snežinke	A
je duri, da je posijalo sonce v tisto noč.	Sneg	je bil odkidan samo tik ob zidu, na cesti sami	A
kože tako žehteča in kipeča, da se je topil	sneg	pod njim. Srebrna barka na nebu se je bila	A
trpljenja vajen. Ranjen se je bil zvrnil v	sneg,	drugi so šli dalje, Bog vedi kam.Šele ko je	A
predmestnimi hišami se . / . / stran 62 . / je tajal	sneg.	Drevje ob poti je bilo črno in mokro, časih se	A
hotela poskrbeti za zimo, še preden je zapadel	sneg;	čas je bil ugoden, drugače bi bilo morda prekasno	A
cesarske ceste, skrita med vrtovi. Zapadel je	sneg	za tri čevlje visoko; Maricelj ga je gazil nacelo	A
stran 34 . / Tisto zimo pa je zgodaj zapadel	sneg.	Snežilo je venomer ves teden, od ponedeljka do	A
željan, je z dežnikom izdolbel klopico v visoki	sneg	kraj gazi.Ni še dolgo počival, ko se mu je hotelo	A
Peter je oblekel suknjo in šla sta. Visok	sneg	je bil zunaj, mehak, da se je udirala noga do	A
gozd. Zemlja je bila tam še hladna in zimska,	sneg	je še ležal pod grmom.Ali v vejevju je šumela	A
žalostno je bilo njegovo srce. Zunaj je bil mraz in	sneg	in Peter si je tedaj mislil: ”Glej, zdaj bi	A
v postelji in je odprl okno ter je skočil v	sneg.	Sneg mu je segal do kolen, toda bil je topel	A
postelji in je odprl okno ter je skočil v sneg.	Sneg	mu je segal do kolen, toda bil je topel, tako	A
kaj bi počel in je gledal skozi okno, kjer je	sneg	rahlo od vetra gnan naletaval tiho in redko	A
venomer strmela doli na vas, dasi je padajoči	sneg	zagrinjal vse v neprodirno kopreno.	A
sivo, da ščemijo oči. In noge se ji vdirajo v	sneg,	in na srcu leži nekaj težkega, težkega.In ona	A
Beračica se je nasmehnila. Vrsta ko	sneg	belih zob je sinila mej ustnicama.	A
pogledala Anico. Odkod sedaj salato, ko je še	sneg	in slana.V istem hipu pa se ji je obličje razvleklo	A
Boga sem bil hud! Saj sem bil lahko, ker je	sneg	in zmrzal poslal, da ne bo ne kruha ne krhljev	A
glavar. Mar mi je v cerkovnem, kolikor lanski	sneg	na Liscu.« Ostro je vprašal nato biriča: »Ali	A
‒ * Vso zimo je pokrival	sneg	nesrečni bitji pod lazom.V zgodnji pomladi se	A
za deset korakov pred popotnimi kratek plaz,	sneg,	zemlja in listje in kamenje.Nagonsko stoji in	A
nabralo na plečih nekaj belega in se ove: »	Sneg!	« Dvigne obraz, z odprtimi ustnami lovi	A
ki se je prevedrilo v severnih sapah nad novi	sneg?	Vikar se vidi.	A
enako, je iskal, danes dež, jutri sonce, zdaj	sneg,	zdaj megla, cvetje, sad, ozimnina v zemlji,	A
bilo ravno toliko nagnjeno na stran, da je tam	sneg	zgodaj pobralo.Poleg tega je goščava ležala	A
pomladi, ko sem že dokončal prvi razred, je	sneg	kar ležal in ležal.Po zaledeneli skorji sem	A
kazati kopno, pod Ambrožem se ni več svetil	sneg,	s streh je nehalo kapljati. Moji zvončki	A
širjavami bele opojnosti. Ko je zapadel prvi	sneg,	se je začelo tudi pravo izdelovanje smuči.Les	A
gromozansko vlekla. Ves čas je bila rahlo napeta,	sneg	je bil povsod cel in seje močno udiral, oddaljenost	A
bi prišla vsaj do sosednje vasi, katerekoli...	Sneg	je padal vse siloviteje.Zdelo se mi je, da hočejo	A
Nobene. Le	sneg,	sam neskončni sneg.Nezadržano je padal nov in	A
Nobene. Le sneg, sam neskončni	sneg.	Nezadržano je padal nov in nov z neba.	A
snežne slepote. Nemogoče je, da je tudi Moste	sneg	v celoti zakril! »Umrl boš sredi snega	A
Kje so Moste, kje je Rajmund?	Sneg	je začel počasneje naletavati.Nekje med neskončno	A
veliko nočjo močno ohladilo, po hribih je vrglo	sneg,	pod Kamniškimi planinami pa je tako zoprno pihalo	A
ustanovili VAM, veliko armado Most. »Ko skopni	sneg,	jih napademo v imenu boga Marsa!« je šlo od	A
tako samo popravljal vtis o sebi... POMLADANSKI	SNEG	Mlačnih ljudi nisem nikoli maral.	A
si ogledali Vertrnico, kjer je stalno ležal	sneg,	se ustavili v Jarškem domu in se do sitega navaljali	A
tri noči še ne gremo domov, čeprav	sneg	nasuje prek gorskih vrhov...« Ob tej	A
bliže, še pred polnočjo je začel naletavati	sneg.	S prvim svitom smo bili spet vsi na	A
njo kakor majceni hribčki. Vsenaokrog pa sam	sneg,	sneg... Bilo je hkrati nebeško lepo in	A
kakor majceni hribčki. Vsenaokrog pa sam sneg,	sneg...	Bilo je hkrati nebeško lepo in zemeljsko	A
domov...« smo se začeli spogledovati obupani.	Sneg	pa je še vedno naletaval. »Ne smemo	A
moči po nepotrebnem... Niže ko so svetega Primoža	sneg	ne more ležati...« Navodil smo se držali	A
prebili do cerkve sv. Primoža. Tudi tam je ležal	sneg,	vendar pol manj.Tik pod dolino nas je pričakalo	A
Nenadoma se je vreme poslabšalo in je zapadel	sneg...	Toliko ga je bilo, da ga ovce niso mogle več	A
Ustavila se je šele pred visoko skalo, vsa ovita v	sneg.	Bila je videti kot trije snežni možje skupaj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani