sneg (401-500)

desno in levo. Dasi je na Hemu že naletaval	sneg,	so prišli vendar brez nezgod do Don ave.Tam	A
Nekaj dni je preteklo, nastopil je december,	sneg	je zapal do kolena.Dogodek o pismu je bil pozabljen	A
se napotila k Minki. Ker je naletaval droben	sneg,	je potegnila kapuco čez glavo in gledala predse	A
pokazali rumeni zobje, stopil z eno nogo iz gazi v	sneg,	da ji je naredil prostor - in ko je šla Alena	A
pravda?« je rekla pogumno in otresala s kapuce	sneg,	ki se ji je bil usul z orehove veje za vrat	A
spoznala Minko, ki je snela kapuco in stresla	sneg	z nje, se je razveselila.Resne, zamišljene gube	A
Mrak je legal silno hitro na zimsko pokrajino.	Sneg	ni več pršal v drobnih zrncih, začelo je naletavati	A
nadejati popotnika ob tej uri. Zato je zagazil v	sneg,	da je stopal z Aleno vštric, in spregovoril	A
vasi na glavno cesto, se je nekdo umaknil v	sneg,	dvignil klobuk in pozdravljal.Alena se je ozrla	A
Zimska pokrajina je žarela.	Sneg	se je topil po zavešenih vejah črnih smrek.	A
samega hudega konec. Ko se je začel topiti	sneg,	si je župan domislil in mi rekel: ‚Silvester	A
človek mu ga je nevoščljiv in pravi: Pozimi v	sneg,	poleti za zid. Zbogom!«	A
pa ni nihče nič. »Treba mu je riti v noč in	sneg,	« je momljala Maruša. Mihor je dvignil	A
in zamahnil z njim nad podom, da je otresel	sneg,	ki se mu je bil nabral okrog krajcev.	A
ki je hitro segla po metlici in mu stepala	sneg	s pleč in škornjev. »Ali sta se z očetom	A
hlad snega z Gašperjevega suknjiča. »Mrzel je	sneg,	jaz pa kot žerjavica!« »Pustimo norčije	A
koliko pomeni zanj, da ostane pred fanti bel ko	sneg;	vnaprej je vedela, koliko nepotrebnih in v tej	A
Edino sporno vprašanje je bilo, kdo bo odkidal	sneg	izpred kleti, ki je bila tudi garaža, in naredil	A
in prepričano. "Vse se mi zdi lepo, posebno	sneg,	ker se tako iskri." Japec se je udaril po	A
belim koničastim vrhom tam daleč na obzorju.	Sneg	me je zaslepil.Zaprla sem oči in pri sebi medlo	A
Rahla odjuga.	Sneg	se sploh ni stopil, samo sesedel se je, ponoči	A
zaškripalo, kakor lahko škriplje samo zmrznjen	sneg,	in na prostem, pri nas, na deželi.Še potem,	A
ti ne more do živega nič, ne veter ne dež ne	sneg.	Niti v noge te ne more prav zebsti, če imaš takšno	A
moja ali graditeljeva; v dežju ali kadar leži	sneg,	jo vidijo vsi, jaz jo vidim tudi od sonca posušeno	A
ne bo storil ničesar. Njemu je vse to lanski	sneg.	Že zdavnaj se je obrnil od nje, predobra je za	A
božičnimi prazniki je dolino pozdravil prvi	sneg,	ogrnivši jo v blestečo zimsko haljo, in prekinil	A
ivnatih host, odlagalo pred vrati plen, otepalo	sneg	z oblek in iztrkavalo zledenele škornje.Ko so	A
planinah za večne čase gospodarji vetrovi in	sneg.	V krajših presledkih so pribučavali čez pobeljene	A
nasprotnika in ga z živalskim krikom podre v	sneg.	V svoji osuplosti si ta ne ve pomagati.	A
noč in se ustavil. Komaj slišno je naletaval	sneg.	Z železniške postaje so sevale slabotne lučke	A
Stopil je v zimsko noč.	Sneg	ni več naletaval in dolina je tičala pod belo	A
pogumno klilo in poganjalo. Sredi marca je	sneg	že popolnoma skopnel in skoraj teden dni je	A
vnovič sprevrglo, in dolino sta spet obiskala	sneg	in mraz, in vse je kazalo, da ju ne bo kmalu	A
zibajoč se v životu, kakor da bi trudoma gazil	sneg.	Njegov obriti, zategnjeni obraz se je držal na	A
oskrunili; drugega ni povedal ničesar. Zapadel je	sneg,	da nikoli takega; na hribu nas je zamedlo do	A
debelih kosmih; za seženj visoko je že ležal	sneg.	Svet je bil zavit v gosto sivkasto meglo; in	A
Lahko noč!“	Sneg	je bil že visoko zametel odkidano ozko stezo	A
mati, saj ni mogoče. Dve uri hodá je do vasi in	sneg	leži seženj visoko, noben kolovoz še ni odkidan	A
je stopil Šimen in samotne hiše so izginile v	sneg	in noč; dvajset sežnjev je bil od doma, pa se	A
tam se je . / . / stran 222 . / odprla jasa in	sneg	je bil nametan visoko, kakor ga je bil nanesel	A
je, da mu je pokrila lica trda ledena skorja.	Sneg	je zmrzaval in je škripal pod nogami, kakor	A
samotni cesti, toda zgrudil se je bil z obrazom v	sneg.	Otroški krik in smeh se je oglasil poleg	A
”Glejte, pijanca! V	sneg	se je zavalil.“ Popotnik je vzdihnil v blodnih	A
poslednjega.“ Odprl je vrata, stopil je v visoki	sneg	in je omahoval po cesti počasi in trudoma.	A
trenutek; noge so odrevenele, ukopale so se v	sneg	in vzdignil jih je težko; vroč pot se mu je	A
dalj, čas je, da si malo odpočiješ; gorak je	sneg	in nič ti ne bo hudega, saj ni treba, da zatisneš	A
do srca truden.“ Naslonil se je s komolci v	sneg	in je položil glavo na roke. Skorja na snegu	A
Skorja na snegu je bila mrzla, spodaj pa je bil	sneg	topel in mehak kakor pernica.Po životu se mu	A
noge so se šibile in polagoma, tiho je legel v	sneg,	kakor da bi ga bil kdo prijel pod pazduho ter	A
sijale žarko, kakor belo srebro se je svetil	sneg.	”Samo kratko minuto bi počival,“ je mislil	A
klanec s krepkimi koraki. Nebo je bilo jasno in	sneg	se je svetil; razločil je pred sabo pot na sto	A
premišljeval hlapec, ”ni mogel drugače nego tod.	Sneg	bo kmalu scela in na neodmetani poti bi razločil	A
času, da bi ga le dohitel, preden se zgrudi v	sneg	k večnemu počitku!Tod že skoro ni hodil več	A
koraki je stal ob kameniti ogradi, pokleknil je v	sneg	in se je nagnil pad črno truplo, v snegu zakopano	A
snegom po golem životu. ”Zgrudil se je bil v	sneg	in je zaspal in se ni vzdramil več.Kmet, daj	A
blazino in se s trudom dvignil v postelji. ”	Sneg	... sneg ... brez prestanka ...Kolikor daleč seže	A
in se s trudom dvignil v postelji. ”Sneg ...	sneg	... brez prestanka ...Kolikor daleč seže okó ... in	A
v pol pozabljeno, megleno preteklost. Samo	sneg	... sneg.Nikjer zelenega listja, ne rdečih cvetóv	A
pozabljeno, megleno preteklost. Samo sneg ...	sneg.	Nikjer zelenega listja, ne rdečih cvetóv; vse	A
da sem tako sirotno sam pod svetim Bogom! Še	sneg,	ta mrtvi sneg se pogovarja s soncem, jaz pa	A
sirotno sam pod svetim Bogom! Še sneg, ta mrtvi	sneg	se pogovarja s soncem, jaz pa nimam s kom!“	A
in brezbarvna ... Zunaj je postajalo temno in	sneg	je pričel naletavati ... Spomnil sem se neke	A
dvigne. Pred štirinajstimi dnevi je zapadel	sneg,	ki je postal trd in krhek vsled rezkega mraza	A
s počasnimi koraki stopa čez trdi škripajoči	sneg	do vrat.Žena ga prime za roko in ga pelje v	A
Majarjevo premoženje je skopnelo, kakor spomladanski	sneg.	Ostala je samo Majaričina dota.	A
stopal je sključen, s težavo je gazil globoki	sneg;	vso pot ni izpregovoril besede, pred hišo se	A
gosteje. Z blatom pomešan, razhojen in razvožen	sneg	je segal do gležnjev.Noga je zastajala vsak	A
začelo je pršeti v drobnih, mrzlih kapljah.	Sneg	na cesti se je spremenil kmalu v blatno brozgo	A
razmočeni cesti, pogreza se do kolena v blatni	sneg.	Tedaj mu prešine srce globoko domotožje.	A
popotniku, ki ga povabijo v hišo, ko je zunaj	sneg	in mraz.Da, lažje mi je zdaj, samo da sem te	A
mislim storiti ob pozni jeseni, kadar zapade prvi	sneg	...Spomnila sem se tedaj na tista dva mlada oficirja	A
... Nocoj ne umolkne sova -- morda zapade	sneg	... * O nepozabljena, nepozabljiva	A
”Bom!“ Sonce je bilo toplo,	sneg	se je tajal, mešal se je na cesti z blatom v	A
GREH Toplo je bilo, in	sneg	se je tajal na strehah; kapalo je dol, in kaplje	A
vrhovih se je v žarkih zgodnje zarje belil prvi	sneg,	ki je bil zapadel ponoči.Nebo je bilo jasno	A
bilo jasno; še se je spominjalo na polnočni	sneg	in na mrzle jutranje zvezde, ali že je čakalo	A
noči; mraz je bilo in drugo noč je naletaval	sneg,	takodroban in mrzel, da jo je zbadal v lice	A
pa pojdi; pojdi ven, kjer je golo drevje in	sneg	in kjer so ljudjé, ki imajo zlè oči in roké	A
živorazumne, razmišljajoče oči in čelo kakor	sneg,	in celo Pavla, židovka je tam.Žarka svetloba	A
čisto otroške so tvoje prsi, ali bele kakor	sneg!	«Lucija se je sklonila in jo poljubila na prsi	A
Rekli bi, da sem fajmošter in bi me suvali v	sneg!	“ Ni se mi dalo, da bi vstal ter se napotil	A
ne zato, da bi bil mislil na dolgo pot, na	sneg	in na mrzli veter, temveč ker sem mislil na	A
”Samo par korakov, do ceste!“	Sneg	nama je zaškripal pod nogama, ko sva stopila	A
je zibal dalje, kolesa so orala ozke brazde v	sneg.	”Zdaj pa se vrnite, mati!	A
zori je upihnil luč. V Ko se je tajal	sneg	in je pihal od juga toplejši veter, se je Potnikov	A
širokih, smehljajočih obrazov. Zunaj je naletaval	sneg	in burja je trkala na okno; šel sem, da bi pobegnil	A
ognju je trepetalo moje telo; zunaj je naletaval	sneg	in burja je trkala na okno, v moji nezakurjeni	A
Še pred dvema dnevoma, v petek, je naletaval	sneg	in je pihal mrzel veter; nenadoma pa je prišel	A
Ceste so bile že prašne, ko se je komaj stajal	sneg,	in če je zapihal veter, se je vzdignil kakor	A
od daleč, čistejše nebo; v globeli je kopnel	sneg.	S kukavico je prišla vesela vest in se je	A
Dolgi so bili dnevi; tako počasi je kopnel	sneg,	nebo se je malo zjasnilo, takoj se je spet omeglilo	A
zakasnela, ali pa je prezgodnja; je breznov	sneg,	ali je grudnov cvet.Razlij v pesek svojo ljubezen	A
stran!“ Po stopnicah bežiš, na cesto, v noč in	sneg	in mraz.Kam bežiš, Kolokotronij?	A
Ah, postoj, postoj ob oglu pod svetilko in v	sneg	poglej - tam je tvoja dolga senca, v belih brazdah	A
se v sanjah - veje vztrepečejo, se zleknejo,	sneg	se tiho usuje z njih. Kdor je kdaj sedel	A
Pred božičem, ko je zunaj naletaval droben	sneg,	sem stopil v krčmo.V krčmi je sedel Martin Sobotka	A
pojde zdaj, gospod, ko je že noč in mraz in	sneg?	Kamorkoli, kamor ji ukaže božja roka; ne tebe	A
ovratnika plah in zlovoljen, premražen in sestradan;	sneg	mu škriplje pod koraki, hiti suh in upognjen	A
Videl sem nekoč tako gručo. Droben, suh	sneg	je naletaval, tik pred Božičem je bilo.In vse	A
Kam bi zdaj?	Sneg	je in mraz in Božič je blizu!“ ”Plačajte	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani