»Zeleni Jurij jaha zdaj iz kraja v kraj. In beli sneg pred njim kopni, za njim topi se trdi led, in kamor krene mu pogled, na gredah se pokaže cvet, in zvonček tu in tam žefran iz tal pokuka v topli dan ... A kmetič koplje, seje, in kar poseje ‒ sončece ogreje, in kar čez noč ozelenijo lehe, in kar čez noč se omladijo veje.