sneg (801-900)

Kupec se je kmalu našel in, komaj je skopnel	sneg	po južnih brdih krog Rudnika, ostavila sta Mildejeva	A
Bilo je okoli božiča in mraz, da je škripal	sneg	pod nogo. Pri Tolstovršnikovih so odvečerjali	A
med zobmi; v vas k fari je bilo daleč in debel	sneg	je ležal zunaj.Pa šel je vendar urno.	A
in ušel iz sobe venkaj v mrzlo zimsko noč, v	sneg	in burjo, ki je ostro piskala krog ogla. Drugega	A
Bilo je okoli božiča in mraz, da je škripal	sneg	pod noge.Pri Tolstovšnikovih so odvečerjali	A
med zobmi; v vas k fari je bilo daleč in debel	sneg	je ležal zunaj.Pa šel je vendar urno.	A
. / . / stran 34 . / NA STAREGA LETA DAN	Sneg	po ravnem polju, sneg po gozdnatih dobravah	A
NA STAREGA LETA DAN Sneg po ravnem polju,	sneg	po gozdnatih dobravah, sneg po gorah in holmih	A
po ravnem polju, sneg po gozdnatih dobravah,	sneg	po gorah in holmih; ‒ prijatelji pa sedemo krog	A
krčmarja te usluge. Pozimi je, mrzla burja pometa	sneg	in noč je že nastala. Vid se ne zmeni ni za	A
stran 79 . / Vid se ne zmeni ni za burjo in	sneg	ni za temno noč; da bi le dobil denar; potem	A
smejoč se od sebe, tako da pade kar zviška v	sneg.	»Hu hú, hu hú,« ‒ stoče na glas, vrže se na	A
je vendar ravnokar zazdelo, da so ga vrgli v	sneg,	na cesto pred Kavkovo krčmo. Pa ko se popolnoma	A
potem, kako je švignil v zraku raz stopnice v	sneg	‒ potem pa kar hiti skoro na glas: »Bog ne daj	A
tedaj so pripovedovali ljudje, da kaže debel	sneg	shojen gaz do onega okna v Omahnetovi koči,	A
»Ali je morda zima?« Takoj pada gost	sneg	daleč okoli.»Ali sem na luni?«	A
šestdesetih let, potlej bo tukaj gori jesen,	sneg	nas bo zapadel in zopet skopnel nad nami, in	A
ako sploh pride do klopi v topli hiši. Debel	sneg	je ležal po polju in mraz je pritiskal. Berač	A
Beraškega studenca boste opešali in sedli v suhi	sneg,	da si odpočijete.Zadremali boste.	A
ime in dom ponesrečenca in gredo z vozom ponj.	Sneg	je bil tedaj visok, da je pokrival plotove,	A
kakor oropani grobovi in v njih se potika samo	sneg,	ki ga pozimi nanosi burja in ga poleti sončni	A
hudomušne ovčice. Na Grintovcih se je razkazoval	sneg	in z gričev in hribov so cerkvé sijale v ravan	A
in spolzka, vsaj tako se je Bajžlju zdelo.	Sneg	je že zametel pota in cerkev na griču je nekam	A
si popravil škornje in začel po celem gaziti	sneg.	»Bog pomagaj, kam smo prišli!« je vzdihnila	A
misli na Bogataja pa je zaškrtal in pljunil v	sneg.	»Veš, niti v eno smreko bi ne bil zasekal, če	A
in skočila v vežo. Možakarja sta si otepala	sneg	s čevljev in molčala.Tedaj je v vežo pridrsala	A
nekaj dolžnikov. Mogočno je zasajal palico v	sneg	in zdaj pa zdaj zamahnil z njo po zraku, kakor	A
Tine, stiskal pesti in ostro zasajal čevlje v	sneg.	»Ne maži si rok!« ga je prosila, čeprav so jo	A
je Bajželj slišal le svoj korak, ki je drobil	sneg.	7.	A
9. Zaklete sile	Sneg	je skopnel, le po senčnih rebrih so se razkazovale	A
jima čebele brenčé in šumé po dišečem cvetju! »	Sneg	na vrhu,« govori dalje gospod Mirodolski, »sneg	A
Sneg na vrhu,« govori dalje gospod Mirodolski, »	sneg	priča, da je zima, gospod župnik; kaj pomaga	A
nagloma kvišku vzpela, ko je z nje zdrsnil južni	sneg.	Tih mrak je bil nastal po dolini.	A
mestu učil, gazi v potu svojega obraza debeli	sneg	proti očetovi hiši; ko je bil pričel čas, v	A
bilo slišati, kakor da bi si nekdo pred durmi	sneg	z obutala otresal. Dolgo jim ni bilo treba ugibati	A
pokašljavanje že priča, da bode težko videl prihodnji	sneg.	Zvečer se hodi sprehajat ob jezeru pod gradom	A
umije roke in obraz. Roke se ji pobelijo ko	sneg,	lica pa zarde ko poljski mak, in v vodi je sama	A
snega. Ljudje so se začudili, ko so videli	sneg	o svetem Jakobu.Nihče ni pogodil, kaj pomeni	A
pomeni ta bela kepica; nihče ni vedel, da je ta	sneg	zadnji ostanek nesrečne vile.	A
Taji in zanika se lahko vse, še to, da je	sneg	bel.Jaz in Neža sva bili trdno uverjeni, da	A
kopati. Zemljo je bil pokril že jeseni debel	sneg,	ki jo je grel, da ni skoraj nič zmrznila.Komaj	A
karkoli je hotel. Mislim, če bi bil zatrdil:	sneg	je črn, ne pa bel, da bi mu bili mnogi skoraj	A
Dostikrat je morala spati na mrazu, da je šel	sneg	nanjo, stradati še črnega kruha, imeti hojo	A
ženitev; pri polnih bokalih se raztajajo kakor	sneg	ob pomladni gorkoti vsi zadržki in pomisleki	A
veliko lepše, če je kamrica čista in bela ko	sneg.	Postelja bo pogrnjena s pisanim, mizica z belim	A
odpeljali v toplejše kraje, v Primorje, ki ga	sneg	ne zapade dosti in nikoli za dolgo in se vrte	A
zadržuje slabo vreme, ni šala, gaziti blato in	sneg	do kolen.’To razjasnjenje fantu ni zadostovalo	A
staro drevje se lomilo. Jožetu ni bilo mar za	sneg	in burjo, šel je na stražo, ne vedé in čuté	A
zidu ali v železu in pa pozimi na cesti, kadar	sneg	zmrzne in se ugladi in lete po njem sani kakor	A
spravil za zimo, na zemlji pa je ležal še debel	sneg	kakor o božiču.Moral bi stradati in poginiti	A
Še tisti dan je nastala odjuga, ponoči je	sneg	skopnel in drugi dan je bilo že vse zeleno.	A
skalovje, ki je štrlelo proti nebu. Videli so	sneg,	ki se je svetil med skalovjem v širokih razpokah	A
palica. Padel je vznak na gladki, trdo zmrzli	sneg.	Toda obstal ni.	A
bil tako neumen, da se je šel drsat na mrzli	sneg.	Prenesel bi tistih pet gorkih; lepo bi jih prenesel	A
neumen, o, zakaj? Pustil bi naj bil zmrzli	sneg,	rajši zapiskal lepo pesem na piščalko, pa bi	A
kriv. Naskrivaj sem se izmuznil, pa sem šel na	sneg	...Jaz sam sem kriv, mati.	A
nebotičnih skal se je razlival rdeč ogenj.	Sneg	je izginil in vse okrog je trepetal samo živ	A
njihovih temnih in strmih skalah se je lesketal	sneg,	ki ne skopni nikoli, ampak je vedno čist in	A
Razločno so se videli že črni prepadi in beli	sneg,	ki je pokrival gladke skale.Kekec je tekel na	A
in med nemim skalovjem se je svetlikal večni	sneg.	Mrtva tišina je ležala po vsem gorovju.	A
in trije kamenčki so se prikotalili dol na	sneg.	»Ušla mi je, pa je ne bo več nazaj,« je zatarnal	A
nekoliko tesnih, globokih jarkov, koder je ležal	sneg	in se je svetil srebrno.Sonce ni sijalo pač	A
ki ne skopnijo niti v toplih poletnih žarkih.	Sneg	se je lesketal tam zgoraj v srebrnem soncu;	A
snežniki so veselo gledali na zeleno polje. Bledi	sneg	se je svetil na njihovih gladkih skalah.Iskril	A
veselega neba se je smejalo poletno sonce in	sneg	na visokih snežnikih se je blestel kakor še	A
visoke pečine . / . / stran 135 . / in na beli	sneg,	ki ga je bilo polno orjaško skalovje Široke	A
visoke vrhove, na katere je bil zapadel svež	sneg.	A najlepše je žarel ponosni Špikov vrh.	A
Mežnarčevega doma se je Kekec ustavil. Obtrkal si je	sneg	s svojih čevljev in je stopil v vežo.»Oj, oče	A
Ali me slišite?	Sneg	je zapadel in zato sem se povrnil, ker nimam	A
zasneženo, da se skale niso prav nič razločevale. »	Sneg	se kopiči po oblakih,« je godrnjal Muzelj, ko	A
zakrivala črna senca, a tostran se je iskril	sneg	tako svetlo, da so ga pričele boleti oči.Zato	A
širokih pleč, velike glave, z dolgo, kakor	sneg	belo brado.Oblečen je bil v navaden kožuh in	A
Ali ne vidite, ljudje? V	sneg	potlačite preroka, da se mu shladi razgreta	A
utegnil dokončati, zakaj Danijel ga je treščil v	sneg,	da se je Muzelj kar pogreznil.Ljudje so se razpršili	A
katerega je bil še predvčerajšnjim potlačil v	sneg.	Po ušesih mu je zazvenela Muzljeva beseda »obsedenec	A
jarku tik ob cesti. Položil je Marijandelj na	sneg,	s prgiščem je zajemal vodo in ji je razmočil	A
tudi zemlja, dasi jo na gosto pokriva zmrzli	sneg.	»Moj Bog, ali je napočil sodni dan?« je pomislil	A
vrtoglavost, da je omahnila in padla nazaj na	sneg.	‒ »Ne morem, ne morem,« je zdihovala.	A
odrevenele. Moral je počivati in se je zato vsedel v	sneg	in položil mater na svoja kolena.‒ »Da bi me	A
se je razveselil Danijel. Položil je mater na	sneg	in je stopil na cesto.Bili so res konji, ki	A
megla, ampak dim, ki se je zagrizel naravnost v	sneg.	Pod tem dimom pa je ležalo sto in sto domov,	A
Dobrač je bil preklan in z južnega pobočja je bil	sneg	izginil popolnoma.Skal ni bilo nikjer več, le	A
ti ptiček! Muzlja si vpričo vseh potlačil v	sneg	in Muzelj ti dobro povrne.Kamor te pa jaz potlačim	A
povšeči in sem ga prekotalil vpričo ljudi v	sneg,	da se mu prevroča glava nekoliko shladi.« »No	A
spretnostjo jo je Muzelj odrl. Pokopal jo je v	sneg	in je jadrno odhitel s kožo naprej.Prerival	A
pasti doma ves tisti čas, dokler ni izginil	sneg	s planine onkraj Mojstrovke in ni zabrstela	A
prosili, naj jim raztaja s svojimi žarečimi žarki	sneg,	ki zmrzuje že sto let med njihovimi skalami	A
prijetno je ogrevalo ozko sotesko in tajalo zmrzli	sneg,	ki se je srebrno svetil gori po silnih, ogromnih	A
oddaljen od njih ‒ in že se je lesketal zmrzli	sneg	med ogromnimi stenami.Tisoč biserov se je pršilo	A
obkolil postojanko na Runarskem. Polegli smo v	sneg	okrog vasi.Mrzlo je bilo in gosta megla je ležala	A
v zvoniku. Skozi meglo je začel naletavati	sneg.	Boj za Runarsko je trajal vso noč.	A
decembra je snežilo. Burja nam je nosila	sneg	v velikih kosmih v obraz.Ranjenci so ležali	A
višine nad vasjo. Polegli smo v globok jarek v	sneg	in čakali, kdaj bodo prišli Italijani.Več naših	A
Pet sto metrov pred progo smo polegli v globok	sneg	in streljali na italijanski oddelek, ki je prihajal	A
bil sončen, jasen. Po robovih gora je ležal	sneg.	Po končanem boju smo se vsedli na sončne lehe	A
Težko je bilo spremljati novince.	Sneg	je še ležal po gozdovih, le nekatere lehe na	A
je bilo kopno, samo po gozdovih je še ležal	sneg.	Oko mi je brodilo dalj po domačih gmajnah.	A
Dolenjsko in Snežnikom. Po snežniškem pogorju še	sneg	in zima, tukaj pa prebujajoča se pomlad. Sončen	A
so zbežali iz taborišča v strmino. Padal je	sneg,	beli so pa zažgali taborišče ter razmetali krompir	A
se nasmejalo in pri tem pokazalo vrsto kot	sneg	belih zob.»Ali bi še pila?«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani