Pri Bogi sem obljubil, de préd bom dušo zgubil, ko nehal te ljubít′, si z desno v desno segla, pri Bogi si prisegla, mi vedno zvesta bit′. Morjá široka cesta peljala me je v mesta, kjer lepe deklice; obrazov njih lepota, sneg beli njih života zmotila nista me. Spet so se jadra bele od južnih sap napele, prinesle me nazaj; dekleta mojga ženo sem najdel poročeno ‒ prestal sam Bog ve kaj!